Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklon že slabih deset let pokojnemu makedonskemu romskemu trobentaču Koči Aguševu.
Poklon že slabih deset let pokojnemu Koči Aguševu
Pred nekaj manj kot desetimi leti se je s tega sveta poslovil najboljši makedonski romski trobentač zadnjih desetletij in eden velikih balkanskih virtuozov na trobenti, King Kočo Agušev. Kruto dejstvo je, da si priljubljeni balkanski romski pihalci in trobilci na maratonskih nastopih in ob bajnih zaslužkih po romskih veselicah postopoma rušijo zdravje. Koča Aguševa je priljubljenost stala življenje v komaj štiriinštiridesetem letu starosti.
Kočo se je lahko kot eden redkih takratnih romskih trobentačev na Balkanu pohvalil s formalno glasbeno izobrazbo in je ob koncu srednje glasbene šole na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja kot poustvarjalec klasične glasbe pobral lepo število prvih mest na državnih jugoslovanskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Od srede devetdesetih let naprej je bil v Makedoniji razred zase med romskimi trobentači. Tako je v letih med 1996 in 1999 pobral prav vse nagrade »zlatna truba«, leta 2000 pa še »grand prix« kot absolutni zmagovalec domačih tekmovanj. Orkestar Aguševi, ki ga je vodil, je bil dolga leta vodilni makedonski romski pihalni orkester. V njegovih zlatih letih sta z njim sodelovala dva brata, trobentač in saksofonist, in stric klarinetist. Žal je ta sanjska zasedba družinskih virtuozov razpadla. Iz enega njenih delov je zrasla zadnja leta po svetovnih etnoglasbenih logih vedno uspešnejša zasedba Kočinega nečaka Orkestar Džambo Aguševi.
V naših arhivih je ostal ohranjen ekskluzivni posnetek nepozabnega koncerta Orkestra Aguševi v ljubljanskem KUD France Prešeren, ujet v snemalne naprave 24. maja 2003. Nekaj dni pozneje je orkester nastopil na festivalu v elitnem londonskem kulturnem centru Barbican, kjer je zasenčil celo zvezde večera, romunski orkester Fanfare Ciocărlia. Nocoj bomo v Naših poteh premierno v slovenskem etru predstavili izbor skladb z njega. Repertoar orkestra je ob avtorskih skladbah vodilnih članov obsegal še priredbe makedonskih tradicionalnih skladb in makedonskih romskih skladb in makedonskih pop skladb. Nekaj naslovov skladb: »Zajdi«, »Stamena«, »Toska«, »Džba magija saško oro«, »Nevestino oro« in »Turski čoček«.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Poklon že slabih deset let pokojnemu makedonskemu romskemu trobentaču Koči Aguševu.
Poklon že slabih deset let pokojnemu Koči Aguševu
Pred nekaj manj kot desetimi leti se je s tega sveta poslovil najboljši makedonski romski trobentač zadnjih desetletij in eden velikih balkanskih virtuozov na trobenti, King Kočo Agušev. Kruto dejstvo je, da si priljubljeni balkanski romski pihalci in trobilci na maratonskih nastopih in ob bajnih zaslužkih po romskih veselicah postopoma rušijo zdravje. Koča Aguševa je priljubljenost stala življenje v komaj štiriinštiridesetem letu starosti.
Kočo se je lahko kot eden redkih takratnih romskih trobentačev na Balkanu pohvalil s formalno glasbeno izobrazbo in je ob koncu srednje glasbene šole na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja kot poustvarjalec klasične glasbe pobral lepo število prvih mest na državnih jugoslovanskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Od srede devetdesetih let naprej je bil v Makedoniji razred zase med romskimi trobentači. Tako je v letih med 1996 in 1999 pobral prav vse nagrade »zlatna truba«, leta 2000 pa še »grand prix« kot absolutni zmagovalec domačih tekmovanj. Orkestar Aguševi, ki ga je vodil, je bil dolga leta vodilni makedonski romski pihalni orkester. V njegovih zlatih letih sta z njim sodelovala dva brata, trobentač in saksofonist, in stric klarinetist. Žal je ta sanjska zasedba družinskih virtuozov razpadla. Iz enega njenih delov je zrasla zadnja leta po svetovnih etnoglasbenih logih vedno uspešnejša zasedba Kočinega nečaka Orkestar Džambo Aguševi.
V naših arhivih je ostal ohranjen ekskluzivni posnetek nepozabnega koncerta Orkestra Aguševi v ljubljanskem KUD France Prešeren, ujet v snemalne naprave 24. maja 2003. Nekaj dni pozneje je orkester nastopil na festivalu v elitnem londonskem kulturnem centru Barbican, kjer je zasenčil celo zvezde večera, romunski orkester Fanfare Ciocărlia. Nocoj bomo v Naših poteh premierno v slovenskem etru predstavili izbor skladb z njega. Repertoar orkestra je ob avtorskih skladbah vodilnih članov obsegal še priredbe makedonskih tradicionalnih skladb in makedonskih romskih skladb in makedonskih pop skladb. Nekaj naslovov skladb: »Zajdi«, »Stamena«, »Toska«, »Džba magija saško oro«, »Nevestino oro« in »Turski čoček«.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Vlada republike Slovenije je minuli teden obiskala jugovzhodno Slovenijo. Poleg tem kot so razvoj gospodarstva, zmanjševanje brezposelnosti in infrastrukturni projekti, se je seznanila tudi z ukrepi za izboljšanje kvalitete življenja tamkajšnjih Romov. Tema prvega nacionalnega posvete projekta SIFOROMA, ki ga vodi urad za narodnosti je bila prostorsko urejanje območij, kjer živijo Romi. Romsko društvo Romani Union že tradicionalno organizira srečanja romskih osnovnošolskih otrok v Prekmurju, zadnje srečanje so pripravili v Mariboru. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je v Sloveniji bistveno manj Romov z visoko izobrazbo. Eden izmed njih je Aljoša Rudaš, ki svoje izobraževanje nadaljuje v Izraelu.
Da bi opozorili na pomen romskega jezika, so v hrvaški nevladni organizaciji Kali Sara, leta 2008 prvič obeležili dan romskega jezika. 5. novembra v ta namen pripravijo mednarodni simpozij – temi letošnjega sta standardizacija romskega jezika in pojem »samudaripên«, za delovanje na področju romskega jezika in kulture pa podelijo priznanje. O razmerju romskega jezika v razmerju do jezikov drugih etničnih manjšin, zaščiti jezika in standardizaciji, bodo govorili na simpoziju v Murski Soboti, ki ga pripravlja inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo. Prvi ponedeljek v mesecu je čas za novo glasovanje za domačo in tujo skladbo minulega meseca. Skladbi SAR TUT SHEJ, Dušan Horvat – Vajta in BILA SEM SREČNA DANES, Romana Kranjčan se bosta potegovali za vaše glasove na domačem delu, na tujem pa boste izbirali med skladbama SZÚNO, Romengo in FINO MAKEDOLATINO, Džambo Aguševi Orchestra.
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
»Za večjo varnost v naseljih smo odgovorni vsi, pogoj za večjo varnost je urejenost naselij in medkulturni dialog,« je bilo slišati na posvetu o varnosti v romskih naseljih, ki sta ga v Murski Soboti pripravila Forum romskih svetnikov in Zveza Preporod. O rešitvah za zagotavljanje varnosti so tudi s primeri dobre prakse, spregovorili Romi, policija in socialni delavci. Obiskali smo Razvojno izobraževalni center Novo mesto, kjer že vrsto let izvajajo tudi izobraževalne programe za romsko skupnost. Upokojeni direktor zidarstva in komunale Murska Sobota, Ivo Gerenčer je dober prijatelj prekmurskih Romov, tako glasbenikov, kot nekdanjih zaposlenih. Letošnji Bogračfest v Lendavi je privabil skoraj 90 ekip, ki so se pomerile v pripravi bograča. Preverili smo kako se je odrezala ekipa romskega društva Romano Jilo.
Neveljaven email naslov