Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V oddaji, v kateri tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Varnost v Kočevju pod drobnogledom
Civilna iniciativa Stop nasilju, v sredo 5.10 napoveduje miroljubno srečanje v Kočevju, s katerim želi opozoriti na porast nasilnih in kaznivih dejanj v tej občini. Vodja iniciative, Maksimiljan Vovk pravi, da so stvari ušle izpod nadzora.
“Ko pride tako daleč, da se bojiš za svoje življenje ali življenje bližnjega, je potrebno ukrepati. To nasilje je bilo v zadnjem času nevzdržno, od vlomov, tatvin. Zato smo rekli, da je dovolj in da moramo kot družba oziroma občani nekaj ukrenit. Želimo opozoriti odgovorne inštitucije, da začnejo opravljati svoje delo.”
Na območju policijske postaje Kočevje je varnostna situacija podobna, kot na območju ostalih policijskih uprav. Tako kot drugje, tudi v Kočevju policija beleži padec kaznivih dejanj, predvsem zoper premoženje in zoper življenje in telo.
Ta padec je nekje do zdaj 20 %, pri tem pa je potrebno poudariti, da je preiskanost v primerjavi z lanskim letom malenkost boljša. Policiji ni znano, tako kot javnosti, kdo naj bi bili storilci kaznivih dejanj. Pozivamo vse, ki karkoli vedo, so slišali kdo bi lahko bil storilec ali so jim znane posamezne podrobnosti storitve kaznivega dejanje, naj to prijavijo na PP Kočevje, številko 113, anonimni telefon policije 080 12 00 ali oddajo e-prijavo preko portala policija.
Vodja sektorja kriminalistične policije, Damjan Petrič
Boris Zupanc, upokojeni podjetnik iz Kočevja pravi, da mora tisti, ki stori kaznivo dejanje, zanj tudi odgovarjati.
Zato mečejo Rome vse v en koš, ni res. Tudi dobri Romi in delovni so. Jaz sem delal celo življenje, od mladih let. Če kaj naredim, naj me kaznujejo in tako naj ukrepajo. Če ne morejo proti mladoletnim, pa naj proti njihovim staršem. Ker ne ukrepajo, proti njim nastradajo tudi drugi pošteni ljudje, ki niso nič krivi.
Na sredinem, glasbeno kulturnem dogodku v Kočevju, bodo predstavili zgodbe občanov. Poudarjajo, da ne gre za protiromski shod, gre za shod proti nasilju, ki ga izvajajo posamezniki. Podobno srečanje “Želimo normalno življenje” so v začetku poletja pripravili v hrvaškem Čakovcu. Čeprav je od shoda minilo že nekaj mesecev, so posledice še vedno vidne in kot pravi Veljko Kajtazi, poslanec romske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru, se nestrpnost do Romov povečuje.
Žalosti me da je do tega sploh prišlo. Povod za shod niso bila dejanja Romov, ampak bolj pridobivanje glasov za evropske parlamentarne volitve na račun Romov. Posledice, ki so vidne še danes, kot je policijski nadzor nad Romi, ne bodo koristile nikomur, še najmanj pa romski skupnosti.
Zadnji ponedeljek v mesecu se posvetimo tudi romskemu jeziku. V tokratni rubriki bomo izvedeli kakšno mišljenje o romskem jeziku imajo osnovnošolci in njihovi starši v Sloveniji.
870 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V oddaji, v kateri tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Varnost v Kočevju pod drobnogledom
Civilna iniciativa Stop nasilju, v sredo 5.10 napoveduje miroljubno srečanje v Kočevju, s katerim želi opozoriti na porast nasilnih in kaznivih dejanj v tej občini. Vodja iniciative, Maksimiljan Vovk pravi, da so stvari ušle izpod nadzora.
“Ko pride tako daleč, da se bojiš za svoje življenje ali življenje bližnjega, je potrebno ukrepati. To nasilje je bilo v zadnjem času nevzdržno, od vlomov, tatvin. Zato smo rekli, da je dovolj in da moramo kot družba oziroma občani nekaj ukrenit. Želimo opozoriti odgovorne inštitucije, da začnejo opravljati svoje delo.”
Na območju policijske postaje Kočevje je varnostna situacija podobna, kot na območju ostalih policijskih uprav. Tako kot drugje, tudi v Kočevju policija beleži padec kaznivih dejanj, predvsem zoper premoženje in zoper življenje in telo.
Ta padec je nekje do zdaj 20 %, pri tem pa je potrebno poudariti, da je preiskanost v primerjavi z lanskim letom malenkost boljša. Policiji ni znano, tako kot javnosti, kdo naj bi bili storilci kaznivih dejanj. Pozivamo vse, ki karkoli vedo, so slišali kdo bi lahko bil storilec ali so jim znane posamezne podrobnosti storitve kaznivega dejanje, naj to prijavijo na PP Kočevje, številko 113, anonimni telefon policije 080 12 00 ali oddajo e-prijavo preko portala policija.
Vodja sektorja kriminalistične policije, Damjan Petrič
Boris Zupanc, upokojeni podjetnik iz Kočevja pravi, da mora tisti, ki stori kaznivo dejanje, zanj tudi odgovarjati.
Zato mečejo Rome vse v en koš, ni res. Tudi dobri Romi in delovni so. Jaz sem delal celo življenje, od mladih let. Če kaj naredim, naj me kaznujejo in tako naj ukrepajo. Če ne morejo proti mladoletnim, pa naj proti njihovim staršem. Ker ne ukrepajo, proti njim nastradajo tudi drugi pošteni ljudje, ki niso nič krivi.
Na sredinem, glasbeno kulturnem dogodku v Kočevju, bodo predstavili zgodbe občanov. Poudarjajo, da ne gre za protiromski shod, gre za shod proti nasilju, ki ga izvajajo posamezniki. Podobno srečanje “Želimo normalno življenje” so v začetku poletja pripravili v hrvaškem Čakovcu. Čeprav je od shoda minilo že nekaj mesecev, so posledice še vedno vidne in kot pravi Veljko Kajtazi, poslanec romske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru, se nestrpnost do Romov povečuje.
Žalosti me da je do tega sploh prišlo. Povod za shod niso bila dejanja Romov, ampak bolj pridobivanje glasov za evropske parlamentarne volitve na račun Romov. Posledice, ki so vidne še danes, kot je policijski nadzor nad Romi, ne bodo koristile nikomur, še najmanj pa romski skupnosti.
Zadnji ponedeljek v mesecu se posvetimo tudi romskemu jeziku. V tokratni rubriki bomo izvedeli kakšno mišljenje o romskem jeziku imajo osnovnošolci in njihovi starši v Sloveniji.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
V današnji oddaji Naše poti se bomo spomnili pred mesecem dni umrlega pevca skupine Šukar Igorja Misdarisa. Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Vrnili se bomo v leto 2020, ko je skupina obeležila trideset let delovanja. V prvih dneh januarja leta 2020 je izšel studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, s katerima se je konec decembra leta 2020 pogovarjal Sandi Horvat. Spomnimo, da je bila leta 2020 epidemija koronavirusa, ki je zelo omejila delo glasbenikov in zaznamovala tudi obeleževanje obletnice skupine Šukar.
V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.
V tednu otroka je osnovna šola Sv. Jurij v občini Rogašovci en dan namenila spoznavanju romske kulture. V letošnjem šolskem letu kar 18 odstotkov učencev predstavljajo učenci iz romske skupnosti. Marcel Baranja je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Tvoj ciganski obraz bledi, v kateri se spogleduje s tem kaj on, kot posameznik lahko ponudi romski kulturi in kaj je kultura dala njemu. Rominje iz Maribora pa so z društvom Kralji ulice obiskale romski muzej in vrtec na Pušči.
V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.
Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.
Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.
Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.
Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.
Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.
V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.
Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.
Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.
Neveljaven email naslov