Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Trije uspešni koraki-obiski na terenu, individualno delo in sodelovanje z institucijami

Kako spodbuditi Rome, da bi se aktivneje vključevali v različne programe vseživljenjskega učenja? RIC Novo mesto ugotavlja, da so pri tem pomembni trije koraki – obiski na terenu, individualno delo in sodelovanje z institucijami.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da bomo izvajali delavnice, ki bi bile vsebinsko dogovorjene z Romi. Zaplete rešujemo  obiski na terenu, ves čas smo prisotni v tistih romskih naseljih, kjer vidimo da je potreba po izobraževanju večja, veliko k temu pripomore tudi individualno delo. Takrat ugotovimo, kaj posamezna družina ali posameznik potrebuje in kaj je tisto, kar bi v nekem okolju lahko počeli. Tudi na ta način poteka motivacija, hkrati se povezujemo z institucijami. Brigita Herženjak, vodja projekta večnamenski romski center RIC

Bistvenega pomena pri motivaciji Romov, sta po izkušnjah izkušnjah Milene Tudija, predsednice romskega društva Romano veseli iz Novega mesta, prijazen pristop in lepa beseda.

Motivacija naj pada na mlade, čeprav bi morali najprej delati s starejšimi, da bi ti motivirali svoje otroke. Mi smo se odločili delati z mladimi od 18 do 30 let. Motiviramo jih tako, da gremo nekam skupaj, se družimo, spoznavamo in navežemo. Potem je ta motivacija dolgotrajna, zaupanje pa je bistvenega pomena. Milena Tudija

Individualnih pristopov in rešitev pri motivaciji Romov, se poslužujejo tudi na novomeškem centru za socialno delo. Njihovo delo je v prvi vrsti povezano z denarno socialno pomočjo, ukrepi pa niso ravno motivacijski, temveč prisila, da se približajo k reševanju nekega konflikta, pravi Polde Jevšek.

Gre za dogovor o reševanju njihove lastne socialne problematike. Naj bo to obiskovanje vrtca, osnovnošolskega izobraževanja, ali obiskovanja izobraževanja na razvojno izobraževalnem centru, ko lahko pogojujemo neizpolnjevanje sklenjenega dogovora. Pri nekaterih je dovolj že opozorilo, da naj vendarle nekaj naredijo v tej smeri.

Mestna občina Novo mesto pristojnosti na tem področju sicer nima, deluje pa v tem smislu s pristojnimi institucijami povezovalno in organizacijsko. Janez Doltar, višji svetovalec za romsko problematiko, ugotavlja da postavljen sistem ni motivacijski.

Enostavno ne motivira pridnost, ampak nekaj drugega. Vse se navezuje na zaposlovanje, na socialnem transferju nimaš interesa da bi se izobraževal, enak odnos imaš do otrok in ta proces se nadaljuje. Namesto da bi dvignili zajamčeno plačo, smo dvignili socialne transferje in razlike praktično ni več.

Kako kljubovati izzivom življenja in premagovati ovire, kljub temu da prihajate iz obrobja družbe. Odgovor pozna Sandi Horvat, avtor knjige Preprosto enostavno: hvaležen. Kot pravi, je lahko vse Preprosto enostavno.

Pripravljalni vrtec v romskem naselju Kerinov grm pri Krškem deluje, pod okriljem različnih projektov, od leta 2011. Trenutno je po besedah svetovalne delavke, Olivere  Mirkovič, v sklopu projekta Skupaj za znanje, centra šolskih in obšolskih dejavnosti, vanj vpisanih in vključenih 14 otrok.

V tokratni rubriki o romskem jeziku, bomo govorili o slovnični strukturi jezika, ki je bila vrsto let neznanka. Jezik se je iz roda v rod prenašal preko ustnega izročila, pisane besede pa dolgo ni bilo na vidiku.