Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

S pisateljem Ferijem Lainščkom o romskem jeziku

O romskem jeziku in njegovi vlogi pri ohranjanju identitete, smo se pogovarjali s prekmurskim pisateljem Ferijem Lainščkom. Avtor dveh romanov z romsko tematiko – Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi, po katerih sta posneta filma Halgato in Šanghaj, je z romsko skupnostjo v Prekmurju stkal posebno vez. Drugačnost je na Goričkem, kjer je odrašča, spoznal že kot deček.

Če pravijo, da se nam na začetku življenja, do 6. leta zgodi vse kar potem celo življenje daje neko barvo našemu pogledu na svet, potem lahko rečem da so tudi Romi vstopili v moje življenje vstopili ravno v tistem obdobju. In da je bila to pravzaprav ena velika sreča, ker so bili moja prva drugačnost. Zgodaj v otroštvu sem spoznal drugačnost, razumel da je drugačnost drugačna, in da s tem ni nujno kaj narobe. To je res zaznamovalo moje otroštvo.  Takrat so Romi še hodili po vasi prosit. Moja mama jim je zmeraj dovolila, da so prišli na dvorišče. Ni se zaklepala pred njimi ali spustila psa z verige. Zmeraj mi je  položila na srce, da so pač ljudje kot smo mi. Dovolila mi je, da sem zahajal v romsko naselje. V zgodnjem otroštvu sem se veliko zadrževal v romskem naselju, ker mi je bilo že kot otroku očitno všeč tista drugačnost, tista sproščenost.

Romski jezik ima veliko razlik, zato se ga je težko naučiti. Bolj ga fascinira, kako se je romščina razvijala in ohranjala.

Pristajam na Jungove razlage našega duhovnega sveta. Dolgo časa sem se na podlagi Jungove teorije o kolektivnem nezavednem, ukvarjal z Romi na  način, da sem bil prepričan da kolektivno nezavedno pri Romih naj ne bi delovalo, ker niso povezana skupnost. Zmeraj znova se mi je potrjevalo, da to ni res. Romska skupnost ima kolektivno nezavedno, črpa iz tega in se hrani iz tega tako kot druge skupnosti. Ključa pa ne poznam.  Poznam pa nešteto primerov, kjer se to potrjuje. Jezik je seveda pomemben del identitete. Pri vsaki skupnosti je tisto, kar je s kolektivnim nezavednim najbolj povezano. Iz tega se rojevamo, materni jezik je tisti jezik, ki ga prvega slišimo, v katerem sanjamo,  jokamo… Zanimivo je, da se nekatere skupnosti med seboj ne razumejo, ampak še vedno zadeva deluje.

Romi, pravi so naše veliko upanje. So zadnja skupnost, ki še ima v sebi željo po svobodi. Veseli ga, da vedno več Romov in tudi mladih piše, ustvarja in na tak način sodeluje pri ohranjanju jezika.

V drugem delu oddaje izbiramo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Za vaše glasove na domačem delu se potegujeta Rudi Bučar z Balkan Boysi in skladbo Šaltinka in akustičen kvintet Swingatan, s skladbo Happy Donkey. Na tujem delu pa boste lahko svoj glas oddali ali rok’n’roma zasedbi Kal in njihovi skladbi Idem dalje, ali katalonski rumbi, skupine Los Desmadraos in njihovemu siglu El postureo.