Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov

V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli  23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.

Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem  ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial

Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.

Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske  glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.

V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.