Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Delo ne počiva. V to so prepričane Rominje iz Maribora, ki se vsak dan odpravijo po nove delovne izkušnje v sklopu programa socialne aktivacije Rominj.

Naše poti nas vodijo najprej v Maribor, kjer smo obiskali večnamenski romski center, ki je v zadnjih dveh mesecih za romske učence in dijake postal nepogrešljiv. Iz štajerskega konca prinašamo še zgodbo romskih žensk, ki so vključene v program socialne aktivacije Rominj.

V vsak cikel projekta, ki ga bodo zaključili v letu 2022 je vključenih 15 pripadnic romske skupnosti. V skupno petih ciklih bo vključenih 75 Rominj.

”V programu sodelujemo že šest mesecev. To, da vsak dan hodimo delat in tudi, da menjavamo lokacijo in se učimo različnih del, je zelo dobro. Tudi v skupini se dobro razumemo in medsebojno sodelujemo ter si pomagamo. Sama bi si za prihodnje želela, da bi dobila stalno zaposlitev kot pomočnica v eni od trgovin”, pove ena od njih je tudi Sanije Hajrizi, ki program priporoča tudi ostalim Rominjam.

Zavili smo še v Večnamenski romski center Drom Krško, kjer so poleg prevedenih zloženk z ukrepi in priporočili Rdečega križa za zajezitev okužbe z novim koronavirusom, pripravili tudi zanimive video nasvete v narečju dolenjske romščine.

Prinašamo poročilo Evropske komisije, ki je v zadnjih mesecih po razglasitvi pandemije novega koronavirusa skrbno spremljala razmere v romskih skupnosti po Evropi. Na podlagi novih podatkov skoraj 30 odstotkov Romov v Evropi ni imelo možnosti umivanja rok s toplo vodo in skoraj 40 odstotkov nima urejenih sanitarij. Prav tako so zapisali, da so se zaradi pandemije spremenile prioritetna področja, ki po novem na prvo mesto postavljajo zdravje, kateremu sledita zaposlovanje, izobraževanje, na četrto mesto po nujnosti reševanja pa so po novem postavili področje izboljševanja bivanjskih razmer. V poročilu prav tako izpostavljajo, da se je več evropskih državah izobraževanje na daljavo pri izobraževanju romskih učencev pokazalo kot zelo uspešno, izpostavljen je primer delo romskih pomočnikov projekta Skupaj za znanje iz Slovenije.