Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do sedanjega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Album s posnetkom koncerta uvrščajo med najsvetlejše glasbeniške trenutke Ferusa Mustafova in med najmočnejše žive izdaje romske glasbe.

V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh si bomo privoščili časovni skok za okrogli dve desetletji nazaj v preteklost. 28. in 29. junija leta 2000 je v Ljubljani nastopil eden najbolj priljubljenih balkanskih klarinetistov in saksofonistov, makedonski Rom Ferus Mustafov. King Ferus, kakor so ga poimenovali, je še vedno najuspešnejši in najbolj poznani makedonski romski klarinetist in saksofonist v svetovnih etnoglasbenih logih. Čeprav temelji njegov stil na poenostavitvi in popularizaciji glasbe nekaterih visoko cenjenih balkanskih romskih etnojazzovskih glasbenikov, predvsem Iva Papasova iz Bolgarije in Mustafe Kandiralija iz Turčije, je z virtuoznimi improvizacijami in vratolomno hitrostjo igranja pritegnil tudi zahtevnejšo etnoglasbeno publiko. Podobno kot številni glasbeniki, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja kalili na takratni jugoslovanski estradni sceni, v sebi združuje prestižnega virtuoza, »kralja svojega glasbila«, in zabavljača z veselic. Vrata do evropskih koncertnih odrov si je odprl z ognjevitim nastopom na ljubljanski Drugi godbi leta 1991. Leta 1995 je izdal odmeven album prvenec za zahodnoevropsko tržišče in sicer za takrat elitno britansko etnoglasbeno založbo Globestyle. Kljub močni podpori takratnih osrednjih eminenc evropske etnoglasbene scene se je ustavil na pol poti, saj mu ni dišala kariera glasbenika, ki ob včasih tudi slabo plačanih koncertih na naporni turneji prebije po več mesecev. Poleti leta 2000 se je s svojim takratnim triom na poti na največji nordijski festival, na Roskilde na Danskem, ponovno ustavil v Ljubljani. Na dveh razprodanih vrhunskih koncertih v KUD France Prešeren je bilo v snemalne naprave ujeto zvočno gradivo za njegov »živi« album »The Heat of Balkan Gypsy Soul«, ki je dve leti pozneje izšel za priznano nemško založbo Tropical Music. To je bil zadnji odmevni album zdaj že devetinšestdesetletnega Mustafova za mednarodno etnoglasbeno tržišče. Zanj je prejel številne pohvale, mnogi ljubitelji njegove glasbe pa ga uvrščajo med njegove najsvetlejše glasbeniške trenutke in med najmočnejše žive izdaje romske glasbe. Na koncertu je ob Ferusu Mustafovu pravo mojstrstvo dokazal tudi makedonski harmonikar Milan Zavkov. Album je soustvaril danes že štiri leta pokojni tonski mojster Boško Bursać, ki je poskrbel za zares izjemen zvok nastopa, hkrati pa ga je prelil v stereo posnetek. Kljub temu, da večji dodatni produkcijski posegi vanj niso bili več možni, je glasba z njega najprej navdušila nemške založnike v Nemčiji, zatem pa še etnoglasbene sladokusce po celem svetu. V Naših poteh nas čaka izbor skladb z albuma.