Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, se sprašuje ali se je genocid nad Romi res končal po 2. svetovni vojni.

Dobršen del oddaje smo namenili obeležju svetovnega dneva spomina na romske žrtve genocida v 2. svetovni vojni. Začeli smo v Murski Soboti, kjer so 2. avgusta k spominski plošči položili vence in pripravili manjšo spominsko slovesnost. Ob tem je njen prvak, Jožek Horvat Muc, skupaj s svetovalcem predsednika republike, Boštjanom Žekšem, položil venec k spominski plošči. 2. avgust je postal svetovni dan spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni ravno zaradi usmrtitve okoli tri tisoč Romov in Sintov v noči iz 2. na 3. avgust 1944 v taborišču Auschwitz-Birkenau.

»Treba se je vprašati, ali se je genocid nad Romi res končal z drugo svetovno vojno. Vse kar se dogaja v zadnjih letih v Evropi kaže na to, da sta rasizem in diskriminacija do Romov še vedno prisotna, še več, sta v porastu, kar beležimo tudi v Sloveniji«, je izpostavil Jožek Horvat Muc.

Pogovarjali smo se še z raziskovalko, Vito Zalar, ki trenutno sodeluje pri mednarodnem projektu, v sklopu katerega raziskujejo kaj se je dogajalo z Romi v času 2. svetovne vojne.

»Vojna je kaos in kaos za sabo ne pušča jasnih sledi. Veliko dokumentacije je bilo pred koncem vojne v taboriščih načrtno uničenih, težko pa je slediti tudi posameznim osebnim zgodbam. Menim, da ta tematika še ni v celoti raziskana, zato sem se tudi odločila za raziskovanje tega dela zgodovine«, izpostavlja Vita Zalar.

Svet Evrope je julija sprejel in potrdil priporočilo o umestitvi romske zgodovine v učni načrt in tako prvič pozval 47 držav članic, naj učno snov vključijo v učni načrt osnovnih šol. Gre za poseben pristop v boju proti sovraštvu, diskriminaciji in predsodkom, zanikanju holokavsta nad romsko skupnostjo. Po mnenju Sveta Evrope naj bi učna snov zajela večji del zgodovine Romov in pripadnikov potujočih skupin oziroma travelerjev ter tako pripomogla k boljšemu razumevanju življenja te evropske manjšine ter njenega pomena in doprinosa tako za nacionalno kot tudi za evropsko družbo.

Jose Vega de los Reyes iz Seville pa je z nami delil izkušnjo diskriminacije in spregovoril o prikritem rasizmu.