Na dan slovenskega kulturnega praznika bodo tudi Naše poti nekoliko posebne. Najprej se bomo podali v preteklost. Iz bogatega arhiva oddaje smo izbrskali posnetek, v katerem bomo prisluhnili Zdravljici v narečju dolenjske romščine. Pogovarjali se bomo tudi z mladim romskim pesnikom in umetnikom, Marcelom Baranjo, ki bo z nami delil tudi dve svoji pesmi. Ob koncu oddaje pa bomo prisluhnili še srčni zgodbi upokojene vzgojiteljice, Marijane Škrilec, ki je med prvimi orala ledino na področju vzgoje in izobraževanja v romskem vrtcu na Pušči. Z nami bo delila svoje nepozabne spomine večdesetletnega dela z romskimi otroki.

V Sloveniji imamo kar nekaj romskih pisateljev in piscev, pa vendar, ali imamo tudi romske pesnike?

V oddaji na dan kulturnega praznika smo se najprej vrnili v preteklost. Ob pripravi vsebin nocojšnje oddaje ob kulturnem prazniku, se nismo mogli izogniti Rajku Šajnoviču, ki je začel gibanje romskih svetnikov v Sloveniji in ki je v romski jezik prevedel dela našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V naši prvi oddaji in tudi v današnji boste slišali kako zveni Zdravljica v romščini. Mi smo se zakopali v arhiv in izbrskali posnetek iz decembra 2007. Zdravljico v narečju dolenjske romščine je takrat interpretiral Bogdan Miklič.

Pogovarjali smo se tudi z Marcelom Baranjo iz Vanča vasi pri Murski Soboti. Marcela smo kot pesnika, ustvarjalca, predsednika Romskega akademskega kluba in študenta arhitekture v oddaji že spoznali. Po dveh letih smo ga znova obiskali in ob kulturnem prazniku povprašali, zakaj je dobro, da se tudi ob slovenskem prazniku kulture tudi Romi zavedamo pomena ohranjanja naše kulture.

»Mlade je potrebno, tudi ob današnjem kulturnem prazniku, opominjati kako pomembna je zapisana beseda. Pa ne samo v romščini, tudi v slovenščini. Besede, ki jih zapišemo, lahko odprejo posamezniku popolnoma svet, tistim, ki pa besede zapisujemo tudi v pesmih, pa omogočajo, da se izražamo, sporočamo in informiramo vse tiste, ki morda ne poznajo našega sveta. In jaz, če lahko s svojimi pesniškimi stvaritvami še komu lahko pomagam, mu polepšam dan ali vsaj trenutek, sem toliko bolj vesel«, pove Marcel Baranja.

Prisluhnili smo še pogovoru z upokojeno učiteljico, Marijano Škrilec. Že več kot pol stoletja živi v Černelavcih pri Murski Soboti, kamor se je pred 52 leti, ko se je poročila, preselila iz rojstnih Vidoncev. Marijana Škrilec že vrsto let vodi različne pevske zbore in je zelo priljubljena oseba, tudi med Romi. Ni naključje, da je bil njena prva zaposlitev vzgojiteljice prav v romskem vrtcu na Pušči.

»Po treh letih poučevanja na osnovni šoli, me je pot odpeljala v vrtec na Pušči. Delo sem sprejela, čeprav mi takrat delo z romskimi otroki ni bilo najbolj znano. S srčno kulturo sem dosegla, da so mi tako otroci kot tudi starši začeli zaupati. Še sedaj imam med Romi dobre prijatelje. Poleg ljubezni do petja sta mi tudi izobrazba in izkušnje bili v pomoč, da sem v vrtcu lahko uspešno izvajala raznolike dejavnosti. Trudila sem se, da so otroci v vrtcu vsak dan imeli veliko različnih dejavnosti in ročnih spretnosti. Skozi igro so se tako lahko marsikaj naučili«, se spominja Marijana Škrilec.