Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

27. januarja smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Po svetu in v Sloveniji se minuli četrtek spomnili žrtev holokavsta – 27. januarja 1945 je namreč Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Pogosto pozabljamo, da so med številnimi žrtvami bili pripadniki različnih narodnosti in etničnih skupin. Ena od njih je bila tudi judovska skupnost v Sloveniji. Ni pa bila edina, ki je pred 76 leti bežala pred kremplji grozot druge svetovne vojne. Med številnimi žrtvami so bili tudi Romi. Čeprav gre za popolnoma dve različni skupnosti in narodnosti v Prekmurju, lahko vseeno govorimo o podobnostih med judovsko in romsko skupnostjo ter njihovo usodo v času 2. svetovne vojne, pravi zgodovinar, ki raziskuje judovsko zgodovino v Prekmurju, Dejan Süč.

»Nesporno je, da se moramo zavedati dejstva, da v 21. stoletju, vsi gradniki in vse podskupine naše družbe tvorijo kakovost našega življenja. Judi, ki so se k nam preselili v 18. stoletju, so bili nosilci gospodarskega razvoja Prekmurja, posledično tudi medijsko bolj izpostavljeni. Dejstvo je, da so v tem času v Prekmurju živeli tudi Romi, ki niso bili, tako kot Judi, lastniki tovarn, posesti, gospodarskih obratov in tako dalje, zato tudi manj posledično izpostavljeni in o njih najdemo zelo malo zapisov. In samo v sto letih so se razmere tako spremenile, da Judov oziroma pripadnikov judovske veroizpovedi skoraj, da več ni, po drugi strani pa imamo romsko skupnost, ki šteje v Prekmurju preko tri tisoč članov, ter njihovo kulturo, ki se razvija«, izpostavlja Süč.

Od minulem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so po državi odprla vrata odprle različne razstave. Te so tudi letos bile del programa ŠOA – Spominjajmo se 2022. Osrednja spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu je bila tokrat v Murski Soboti, na kateri kot slavnostni govorec nastopil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. V sklopu slovesnosti pa je direktor Judovskega kulturnega centra Ljubljana, Robert Waltl, prebral imena slovenskih žrtev holokavsta. Mi smo se minuli četrtek odpravili v Maribor, kjer so v prostorih Romske postaje odprli gostujočo razstavo Akademije iz Gradca, Romi v gibanju, ki je nastala v sodelovanju z mariborsko Sinagogo.

V januarski rubriki romskega jezika pa smo tokrat spregovorili o vendski romščini. Govorci vendske romščine ne tvorijo nekih kompaktnih romskih četrti, ampak živijo razpršeno po vaseh in manjših mestih. Vendski Romi so v kar precej dobrih odnosih z romunskimi Romi, ki predstavljajo večino romskega prebivalstva na območju zahodne Madžarske. Medsebojna komunikacija poteka izključno v madžarskem jeziku, kajti romunski Romi uporabljajo arhaično obliko romunskega jezika oziroma tako imenovano bajaščino, ki pa nima nobenih podobnosti z romskim jezikom.

Vendsko romščino uporablja več sto Romov v zahodni Madžarski, vendar natančnih podatkov o številu govorcev vendske romščine ne obstaja, saj podatki, objavljeni v madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001, ne razlikujejo med različnimi romskimi skupinami.