Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

V Sloveniji lahko najdemo precejšnje število literarnih del in poezije Romov, tako v slovenskem kot tudi v romskem jeziku.

V mesecu kulture smo se pogovarjali z Romeom Horvatom, ki ustvarja glasbo, piše knjige in poezijo, izdal je že več knjig in dve glasbeni zgoščenki. Je tudi novinar, ki je pred leti je soustvarjal tudi našo oddaje ter je romski kulturni ustvarjalec. Odraščal je v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, zaposlen je v sosednji Avstriji, trenutno pa živi v Gornji Radgoni. Z romsko kulturo se je začel ukvarjati v rosnih letih. Prvo pesem je napisal v petem razredu osnovne šole, in to kar med uro slovenskega jezika, a mu je »učiteljica listek z njo zmečkala in odnesla«, se spominja Romeo Horvat.

V naši oddaji smo že poročali o številnih uspešnih projektih, ki so pripomogli k izboljšanju razmer v romski skupnosti. Ti v zadnjih letih naslavljajo predvsem področji izobraževanja in zaposlovanja. Kot kaže bo tako tudi v prihodnje, vsaj v prekmurski regiji. Lendavska ljudska univerza bo skupaj s partnerji iz številnih držav v naslednjih treh letih izvedla sedem večjih projektov in programov, sofinanciranih iz programa Erasmus+. V večino od njih bodo vključili tudi pripadnike romske skupnosti. Uspeh pa v Sloveniji ne bi bil takšen, če ne bi v vseh teh letih sklenili in spletli tako dobrega mednarodnega sodelovanja«, pove direktorica Ljudske univerze Lendava, Rahela Hojnik Kelenc.

Organizacije, ki sodelujejo v projektih so tako v zadnjih letih izgradile trdno čezmejno partnerstvo, kar se je izkazalo v številnih izvedenih aktivnosti in projektih, ki so jih že izvedli. S sodelovanjem so v projekte vključili partnerje iz več kot 20 različnih držav in s tem Pomurje ter Medžimursko županijo uvrstili v sam vrh najuspešnejših regij na področju Erasmus+ programa. Ker gre za utečeno partnerstvo s številni aktivnostmi v obeh državah, so s tem namenom ustanovili tudi posebno blagovno znamko Murasmus+, ki predstavlja Erasmus aktivnosti ob reki Muri, torej v Pomurju ter Medžimurski županiji.

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je objavilo Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji v letu 2022. Letošnji za razliko od minulih razpisov prinaša eno večjih novosti - povečan proračun za prijavljene programe. Letošnji proračun je težak nekaj več 142 tisočakov, kar je skoraj petdeset tisoč evrov več kot minulo leto. Kriteriji in dodatni pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani kulturnega ministrstva, prijavitelji pa morajo popolne vloge poslati najpozneje do ponedeljka, 28. februarja.

Konec januarja je državni zbor obravnaval Osmo poročilo vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji, v katerem je naslovil pomembnejša področja in izzive skupnosti. Vedno več poudarka se daje izobraževanju, zaposlovanju in zdravju Romov. V te namene je država v lanskem letu namenila dobrih pet milijonov evrov od skupnih nekaj več kot 8 milijonov evrov. Nekaj manj sredstev pa je bilo namenjenih bivanjskim razmerah v romskih naseljih. Poročilo tudi navaja, da bi naj samo v letošnjem letu, skoraj polovico predvidenih sredstev bilo namenjenih uresničevanju ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v petindvajsetih občinah, kar bo državo stalo nekaj več kot tri milijone evre. Poročilo vlade pa prav tako ugotavlja uspešnost nekaterih projektov, kot sta recimo delovanje romskih pomočnikov in večnamenskih romskih centrov, ki bi naj doživeli svoje nadaljevanje v okrepljeni obliki. Podrobneje o vsebini osmega poročila ter o razpravi v državnem zboru se bomo prihodnji ponedeljek pogovarjali z direktorjem vladnega urada za narodnosti, Stanetom Baluhom.