Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

28.02.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

V lanskem letu je država za izboljšanje položaja romske skupnosti namenila več kot 8 milijonov evrov.

Konec januarja je državni zbor obravnaval Osmo poročilo vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji v letu 2020, v katerem je naslovil pomembnejša področja in izzive skupnosti. Vedno več poudarka se daje izobraževanju, zaposlovanju in zdravju Romov. V te namene je država v lanskem letu namenila dobrih pet milijonov evrov od skupnih nekaj več kot 8 milijonov evrov. »Smo pa na obravnavo poročila čakali nekaj več kot pol leta«, pove direktor vladnega urada za narodnosti RS, Stanko Baluh. Tema, ki je pritegnila malce več pozornosti je bil zagotovo kriminal. Ta se je nanašal predvsem na jugovzhodni del Slovenije.

Diskriminacija pa se lahko omilili tudi z delom na področjih izobraževanja in zaposlovanja Romov. Poročilo navaja kar nekaj uspešnih programov in projektov za romsko skupnost, ki bi naj dočakali tudi svoje nadaljevanje; eden takih je program večnamenskih romskih centrov. Po drugi strani pa se je v lanskem letu zgodil eden večjih premikov; sistematiziralo se je delovno mesto romskega pomočnika v vrtcih in osnovnih šol. Vseeno pa na teh delovnih mestih in ostalih večjih projektih pogrešamo zaposlovanje pripadnikov romske skupnosti.

V letu 2020 je država za izboljšanje položaja romske skupnosti namenila nekaj več kot 8,6 milijona evrov. Leto pozneje slabih tristo tisočakov manj, v letošnjem pa naj bi bil znesek nižji skoraj za milijon evrov.

Komisija za državno ureditev državnega sveta ocenjuje, da so premiki na področju romske problematike premajhni, najbolj kritično je v jugovzhodni Sloveniji. Osmo poročilo o položaju romske skupnosti po mnenju predsednika Foruma romskih svetnikov RS, Darka Rudaša kaže napredek na določenih področjih, na primer pri izobraževanju, uspeh romskih otrok je boljši, a je še veliko stvari, ki jih lahko država stori za izboljšanje življenja Romov, je prepričan. Pri tem je omenil težave z razpisi, pogreša tudi razpis za kulturne dejavnosti romske skupnosti.

V oddaji smo se dotaknili še porabe sredstev občin za urejanje položaja romske skupnosti. Vse to se nanaša na december 2020, ko je Državni zbor sprejel Zakon o finančni razbremenitvi občin. S tem zakonom se je v Zakonu o financiranju dodal 20. a člen, ki določa, da se občinam, ki imajo evidentirana romska naselja, iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti, in sicer da se za vsako proračunsko leto ta sredstva zagotovijo v višini 3,5 % primerne porabe občine; Poročilo navaja, da bi naj samo v letošnjem letu, skoraj polovico predvidenih sredstev bilo namenjenih uresničevanju ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v petindvajsetih občinah, kar bo državo stalo nekaj več kot tri milijone evre.

Eno od vprašanj, ki ostaja brez odgovora, je, koliko bodo v sam odločevalni proces porabe dodatnih sredstev občine vključevale Rome in nadalje še, ali bodo pristojna ministrstva, ki že financirajo določene aktivnosti in programa za izboljšanje položaja romske skupnosti poslušala romske pobude. Eno takih obširnih področjih, ki bi naj samo v letošnjem letu porabilo nekaj več kot tri milijone evrov za izboljšanje položaja romske skupnosti, je področje izobraževanje. Levji delež vsote, kar 2,7 milijona evrov bo namenjenih za osnovne šole. Kako se bo porabil denar praksi pa bomo iskali odgovor v naših naslednjih oddajah.

 


Naše poti

862 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

28.02.2022

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

V lanskem letu je država za izboljšanje položaja romske skupnosti namenila več kot 8 milijonov evrov.

Konec januarja je državni zbor obravnaval Osmo poročilo vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji v letu 2020, v katerem je naslovil pomembnejša področja in izzive skupnosti. Vedno več poudarka se daje izobraževanju, zaposlovanju in zdravju Romov. V te namene je država v lanskem letu namenila dobrih pet milijonov evrov od skupnih nekaj več kot 8 milijonov evrov. »Smo pa na obravnavo poročila čakali nekaj več kot pol leta«, pove direktor vladnega urada za narodnosti RS, Stanko Baluh. Tema, ki je pritegnila malce več pozornosti je bil zagotovo kriminal. Ta se je nanašal predvsem na jugovzhodni del Slovenije.

Diskriminacija pa se lahko omilili tudi z delom na področjih izobraževanja in zaposlovanja Romov. Poročilo navaja kar nekaj uspešnih programov in projektov za romsko skupnost, ki bi naj dočakali tudi svoje nadaljevanje; eden takih je program večnamenskih romskih centrov. Po drugi strani pa se je v lanskem letu zgodil eden večjih premikov; sistematiziralo se je delovno mesto romskega pomočnika v vrtcih in osnovnih šol. Vseeno pa na teh delovnih mestih in ostalih večjih projektih pogrešamo zaposlovanje pripadnikov romske skupnosti.

V letu 2020 je država za izboljšanje položaja romske skupnosti namenila nekaj več kot 8,6 milijona evrov. Leto pozneje slabih tristo tisočakov manj, v letošnjem pa naj bi bil znesek nižji skoraj za milijon evrov.

Komisija za državno ureditev državnega sveta ocenjuje, da so premiki na področju romske problematike premajhni, najbolj kritično je v jugovzhodni Sloveniji. Osmo poročilo o položaju romske skupnosti po mnenju predsednika Foruma romskih svetnikov RS, Darka Rudaša kaže napredek na določenih področjih, na primer pri izobraževanju, uspeh romskih otrok je boljši, a je še veliko stvari, ki jih lahko država stori za izboljšanje življenja Romov, je prepričan. Pri tem je omenil težave z razpisi, pogreša tudi razpis za kulturne dejavnosti romske skupnosti.

V oddaji smo se dotaknili še porabe sredstev občin za urejanje položaja romske skupnosti. Vse to se nanaša na december 2020, ko je Državni zbor sprejel Zakon o finančni razbremenitvi občin. S tem zakonom se je v Zakonu o financiranju dodal 20. a člen, ki določa, da se občinam, ki imajo evidentirana romska naselja, iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti, in sicer da se za vsako proračunsko leto ta sredstva zagotovijo v višini 3,5 % primerne porabe občine; Poročilo navaja, da bi naj samo v letošnjem letu, skoraj polovico predvidenih sredstev bilo namenjenih uresničevanju ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v petindvajsetih občinah, kar bo državo stalo nekaj več kot tri milijone evre.

Eno od vprašanj, ki ostaja brez odgovora, je, koliko bodo v sam odločevalni proces porabe dodatnih sredstev občine vključevale Rome in nadalje še, ali bodo pristojna ministrstva, ki že financirajo določene aktivnosti in programa za izboljšanje položaja romske skupnosti poslušala romske pobude. Eno takih obširnih področjih, ki bi naj samo v letošnjem letu porabilo nekaj več kot tri milijone evrov za izboljšanje položaja romske skupnosti, je področje izobraževanje. Levji delež vsote, kar 2,7 milijona evrov bo namenjenih za osnovne šole. Kako se bo porabil denar praksi pa bomo iskali odgovor v naših naslednjih oddajah.

 


23.09.2024

Tadej Jesenik: Ko sem prijateljem povedal, da sem Rom, so mislili, da sem iz Rima

Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.


16.09.2024

Položaj romske ženske v večini ostaja deprivilegiran znotraj same skupnosti

Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.


09.09.2024

Dimitrij Zupančič: Že skoraj 5 let čakam na ureditev papirjev, da bi odkupil zemljišče v naselju

Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.


02.09.2024

Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.


26.08.2024

Papruši: nova e-revija za mlade Rome

Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.


19.08.2024

Razmere med Romi in večinskim prebivalstvom se v Kočevju slabšajo

Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.


12.08.2024

Predsednica republike sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.


05.08.2024

Poletni koncert: Trnfest, 10.08.2009. Ferus Mustafov & orkestar Džambo Aguševi

V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.


29.07.2024

Z romsko glasbo na pot 2.del

Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.


22.07.2024

Z romsko glasbo na pot 1. del

Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.


15.07.2024

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


08.07.2024

Muzej kot ena od točk obiska v poletnem času

Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.


01.07.2024

Incident v Brežicah ne sme biti razlog za posploševanje Romov

Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.


17.06.2024

Sicus Carbonell:Identitete katalonskega Roma enostavno ni brez katalonske rumbe

Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.


10.06.2024

Anticiganizem je v Sloveniji bolj razširjen kot v državah EU

Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale, Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.


03.06.2024

Predsednica republika opozorila, da gradnja izključno romskih naselij "morda ni tista prava pot"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera.


27.05.2024

Mitja Cener: Ko čistim avtomobile, rušim predsodek, da Romi nimamo radi čistoče

V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.


20.05.2024

Naše poti 21:05 - koncert romunske romske skupine Mahala Rai Banda leta 2011 v ljubljanskih Križankah.

V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.


13.05.2024

Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.


06.05.2024

Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov