Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
748 epizod
748 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
19. septembra je Gustav Januš, slovenski pesnik, slikar in prevajalec, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, dopolnil osemdeset let. V tem času je imel ustvarjalec razstavo slik z naslovom Slike dneva/Čez rob v galeriji Šikoronja v Rožeku, pri celovški Mohorjevi je izšla knjiga njegovih zgodnjih stvaritev Brez kategorij. V oddaji objavljamo pogovor Vide Curk z Gustavom Janušem.
»Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost.« Tako so gledališki strokovnjaki označili več desetletno odrsko ustvarjanje Marinke Štern, dramske igralke. V nedeljo, 27. oktobra, si bo na zaključni slavnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru nadela Borštnikov prstan, najvišje priznanje, kar ga more dobiti slovenska igralka ali igralec. Marinka Štern je najgloblje in najdlje povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem. Prav tam je ustvarila največje vloge, ki jih pomnimo še danes: Arkadina v Utvi Antona Pavloviča Čehova, Susn v istoimenski Achternbuschevi drami, Penelopa v Tauferjevi igri Odisej in sin, odigrala je tudi izvrstne filmske vloge, zadnje čase smo jo gledali v televizijskih nanizankah Usodno vino in Reka ljubezni, arhiv radia Slovenija pa hrani številne radijske igre in literarne oddaje z njenimi interpretacijami. Ob najvišjem igralskem priznanju se z Marinko Štern v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Tadeja Krečič.
Konec septembra je minilo devetdeset let od rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Veseli smo, da v našem arhivu hranimo dragocen posnetek razmišljanja Janeza Menarta, ki je nastal leta 1981, ko je imel pesnik nekaj čez petdeset let in je bil na vrhuncu svojega ustvarjanja. Iz njegovega pripovedovanja veje značilen humor, s katerim se je Menart loteval tudi manj prijetnih spoznanj, povezanih srednjeletnim obdobjem in življenjem nasploh. V oddaji omenjeni urednik je bil Ciril Stani.
Gost v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je Matjaž Ivanišin, eden najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev pri nas. Do zdaj se je posvečal predvsem dokumentarni filmski formi. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba so bili nagrajeni doma in v tujini. Ivanišinov prvi celovečerni igrani film Oroslan je bil uvrščen v tekmovalni program 72. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, Milivoj Miki Roš pa je za vlogo v filmu prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma. Matjaž Ivanišin s filmom nadaljuje svojo pot, na kateri se ne boji raziskovanja novih smernic na področju filmske umetnosti. Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjala Tesa Drev. Foto:https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/1323/matjaz-ivanisin/
19. septembra je Gustav Januš, slovenski pesnik, slikar in prevajalec, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, dopolnil osemdeset let. Prav zdaj ima ustvarjalec razstavo slik z naslovom Slike dneva/Čez rob v galeriji Šikoronja v Rožeku, pri celovški Mohorjevi je izšla knjiga njegovih zgodnjih stvaritev Brez kategorij. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo slišali pogovor Vide Curk z Gustavom Janušem. vir fotografije: https://www.google.com/search?q=gustav+janu%C5%A1%2C+bobo&tbm=isch&ved=2ahUKEwjRxuTZru7kAhUFeFAKHfdoAqgQ2-cCegQIABAA&oq=gustav+janu%C5%A1%2C+bobo&gs_l=img.12...0.0..13...0.0..0.0.0.......0......gws-wiz-img.cqbxFfZ8w1o&ei=WZ6MXZG2HoXwwQL30YnACg&bih=858&biw=1680#imgrc=-C_QSCT0tGy5_M
Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo umetnostnemu zgodovinarju in fotografu Mirku Kambiču - avgusta je minilo 100 let od njegovega rojstva. Mirko Kambič je leta 1946 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1959 še na Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistriral. Bil je urednik pri Sava filmu v Ljubljani, v osemdesetih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino fotografije. Po letu 1954 se je posvetil barvni fotografiji, veliko je slikal in razstavljal, predvsem v tujini. Utemeljil je raziskovanje zgodovine fotografije na Slovenskem in objavil veliko razprav in člankov. Leta 2014 so Mirku Kambiču v Buenos Airesu podelili priznanje mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, prejel je tudi nagrado Izidorja Cankarja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, in Puharjevo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Umrl je leta 2017. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Mirkom Kambičem, ki ga je leta 2014 z njim posnela Vida Curk. Foto: BoBo
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom danes gostimo slikarja Mitjo Ficka. V Sloveniji in tujini uveljavljenega slikarja je močno zaznamovalo otroštvo na podeželju Prlekije, po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, pozneje je v Ljubljani študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Specialko je opravil pri profesorici Metki Krašovec. Ta ga je spodbudila, da se odcepi od akademskih vzorcev, kar mu je uspelo na večmesečnem potovanju po Balkanu in Bližnjem Vzhodu. Pozneje je Mitja Ficko svoj drugi ustvarjalni poligon našel v Leipzigu, kjer ima v poslopju Spinnerei – nekdanji bombažni predilnici, danes pa je to umetniško mesto v malem z ateljeji, galerijami in drugimi razstavnimi in družabnimi prostori – tudi svoj atelje. Mitja Ficka je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Zaprti vrt, 2009 - 2016, olje na platnu, 270 x 404 cm, izsek
11. septembra leta 1929 se je v Ljubljani rodil Primož Kozak, slovenski dramatik in esejist, avtor gledaliških iger kot so Dialogi, Proces, Afera in Legenda o svetem Che, ki se uvrščajo med vrhunce tedanjega pisanja za gledališče na Slovenskem. Vendar je Primož Kozak pisal tudi pronicljive eseje in je dobil za knjigo Peter Klepec v Ameriki nagrado Prešernovega sklada. Bil je tudi filmski in televizijski scenarist, napisal je dramatizaciji Ptičkov brez gnezda Frana Milčinskega in Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom govori Primož Kozak o sebi, svojem delu in položaju umetnika v družbi ter o vrednotah povojne slovenske družbe sploh. Fotografija: https://www.google.com/search?biw=1680&bih=858&tbm=isch&sxsrf=ACYBGNQOs2i_bPBV-lyADDLlleWsbE1fYg%3A1567778479660&sa=1&ei=r2ZyXeP3J82tkwWtzoCYCA&q=primo%C5%BE+kozak+bobo&oq=primo%C5%BE+kozak+bobo&gs_l=img.12...2613.4118..6360...0.0..0.230.612.4j0j1......0....1..gws-wiz-img.......35i39j0i24.LKd1F-bzbR0&ved=0ahUKEwiji_f6rbzkAhXN1qQKHS0nAIMQ4dUDCAY#imgrc=NovZ41esi_cyMM:&spf=1567778606893
Željko Kozinc je izjemno vsestranski avtor. Kot scenarist se je podpisal pod vrsto zanimivih scenarijev – po njegovih scenarijih je Božo Šprajc posnel družbenokritična filma Krč (1979) in Dih (1983), Jane Kavčič otroški film Učna leta izumitelja Polža (1982), Andrej Mlakar pa Christophoros (1985), ki tematizira spravo med nekdanjima sovražnikoma. Zelo obsežen je Kozinčev pripovedni opus, katerega razpon sega od vojnih travm do sodobnosti, njegova poezija pa se sicer navezuje na intimistično izkušnjo in tradicijo, vendar jo prenavlja in posodablja z modernističnimi intervencijami. Njegova najnovejša zbirka Pomlad kot zmeraj tako predstavlja avtorja kot pesnika, ki še ni rekel poslednje besede. Še najbolj znan in bran je umetnik po svojih potopisih, hvalnicah domovini in njenim lepotam ter zanimivostim. Toda čeprav so njegovi potopisi pisani kot spodbuda morebitnim izletnikom, se Kozinc ne odpove osebnim komentarjem, kot na primer v besedilu o jasi Kunč. Ob okroglem jubileju se je z Željkom Kozincem pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
V oddaji lahko slišimo Jelko Reichman, ilustratorko, ki že dolga desetletja bogati ilustrirane knjige zgodb in pesmi otrok, včasih tudi odraslih. Kdo ne pozna njenih najbolj priljubljenih ilustracij knjig Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri Kajetana Koviča, Miškolin Josipa Ribičiča in Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja? In naštevali bi lahko še in še. Jelka Reichman se je rodila pred osemdesetimi leti v Ljubljani. Ob jubileju je izšla nova knjiga z naslovom Rasla je Jelka, v kateri so zbrane pesmi slovenskih pesnikov in ljudske pesmi, ki jih je Jelka Reichman ilustrirala. Jelka Reichman je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se z umetnico pogovarja Barbara Jurkovšek.
V tednu, ko se spominjamo priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, je tudi oddaja Naši umetniki pred mikrofonom namenjena avtorju, ki je bil življenjsko in ustvarjalno povezan s Prekmurjem - pisatelju Ferdu Godini, ki je živel med letoma 1912 in 1994. Rodil se je v družini z enajstimi otroki v Dolnji Bistrici. Po gimnaziji v Ljubljani in Mariboru je študiral pravo. Do leta 1941 se je posvečal književnosti, nato se je pridružil NOB in med drugim organiziral OF v Prekmurju. Po drugi svetovni vojni je delal kot urednik, samostojni književnik, upravnik Slovenske matice, dramaturg in novinar. Njegovo delo sta zaznamovala tako socialni realizem kot rodno Prekmurje; opisoval je predvsem življenja malih ljudi. Njegovi najpomembnejši deli sta romana Bele tulpike in Babilon ljubezni in sovraštva. Pisal je tudi novele, mladinsko literaturo in publicistiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pisateljevo razmišljanje, ki smo ga na Radiu posneli leta 1982.
Oddajo namenjamo pisatelju Marjanu Tomšiču, ki je pred dnevi dopolnil 80 let. Rodil se je na Štajerskem, že desetletja pa živi na Primorskem. Tudi njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Marjanom Tomšičem leta 2009 posnel Matej Juh.
Ta mesec bo minilo sto trideset let odkar je umrl Danilo Lokar, slovenski pisatelj, Primorec. V oddaji zato objavljamo pogovoru s pisateljem, ki ga je leta 1986 posnel Denis Poniž, literarni zgodovinar in veliki poznavalec Lokarjevega dela. Danilo Lokar se je rodil leta 1892 v Ajdovščini. Po poklicu je bil zdravnik, ko se je upokojil, se je posvetil svojemu drugemu poklicu: pisanju. Lokarjev opus knjig kratkih zgodb, novel, pa tudi romanov, je izjemen. Leta 1958 je dobil Prešernovo nagrado, v kateri je bilo zapisano: »Njegova proza pomembno dopolnjuje najboljšo tradicijo sodobnega slovenskega realizma.«
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom objavljamo pogovor z dramsko igralko Mirando Caharija, ki je dobila nagrado tantadruj za življenjsko delo. Kot članica Stalnega slovenskega gledališča Trst več kot štiri desetletja, je zamejstvu in igranju v tem okolju popolnoma predana. V njenem opusu je najti kakih 160 vlog, med njimi številne, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje in vživljanje v karakter interpretirane vloge in v katerih je moč začutiti kompleksnih ženskih likov, v katerih je lahko Miranda Caharija v popolnosti izrazila svojo umetniško in igralsko zrelost. Igrala je tudi v filmih, z izjemnim uspehom v filmu Eva Francija Slaka, na primer. Za svoje ustvarjanje je dobila najvišja priznanja, med drugim tudi Borštnikov prstan leta 2005. Z Mirando Caharija se je pogovarjala Vida Curk
Enaindvajsetega junija je minilo 30 let od smrti pisatelja in zdravnika Danila Lokarja. Rodil se je leta 1892 v Ajdovščini in kot otrok izkusil težke socialne razmere. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil primorskim partizanom. Kmalu po vojni se je kot zdravnik upokojil in se povsem posvetil pisateljevanju.Pisal je predvsem dolge novele, ki so pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado.Vabimo vas, da v dragoceni arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Danilo Lokar leta 1984 - pet let pred smrtjo - obudil spomine na rano mladost, predvsem na starša, ki sta se zelo različno spopadala z življenjem. foto: Danilo Lokar, Jela Lokar, Veno Pilon ob zadnji retrospektivni razstavi Vena Pilona v Ajdovščini l. 1966 Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-NH24938C
Suzana Brborović je slikarka mlajše generacije, ki je po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2016 zaključila tudi dvoletni mojstrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Leipzigu. Po končanem študiju je v Leipzigu tudi ostala. A samo začasno, pravi. Za svoje delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado leta 2012 in Essl Art Award CEE 2011. Od leta 2010 redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstava v Sloveniji in zunaj nje. Njena dela so v več mednarodnih javnih zbirkah, kot sta Essl muzej v Avstriji in Bayer Kultur v Nemčiji, prav tako tudi v zasbenih. Pri delu izhaja iz vsakdanjika: privlačita jo industrijska arhitektura in arhitekturna zapuščina, kot jo je spoznavala že v domačem Kranju, med bivanjem v Leipzigu pa se je ob soočenju z arhitekturno dediščino tamkajšnjega okolja začela širše spraševati o urbanizmu in njegovi funkciji znotraj modernega mesta, prepletenega z zgodovino. Njena zadnja predstavitev v Sloveniji je bila na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, na začetku tega leta v Moderni galeriji. K pogovoru v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Petra Tanko. Na sliki: Intersection (iz serije Bridge Countries), akril in črnilo na platnu, 140 x 280 cm, 2018, izsek
Junija je dopolnil 80 let akademski slikar in grafik Ivo Mršnik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je lani prejel nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo - posebej so omenili njegovo prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik lani pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden. foto: Galerija Lek
Akademski slikar Dušan Kirbiš je pred kratkim serijo najnovejših del prikazal v galeriji Kazemate na Ljubljanskem gradu, kjer je v svoji značilni avtopoetiki ponudil razmislek o aktualni govorici podobe kot kulturnem, psihičnem in materialnem proizvodu. Kirbiš je eden osrednjih predstavnikov postmodernizma na Slovenskem, del njegovega opusa se uvršča v neo-ekspresionizem. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kjer je med leti 1978 in 1982 opravil slikarsko in grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjeval v Berlinu, Londonu, New Yorku in drugod. Leta 2000 je pridobil naziv redni profesor za področje likovne teorije in barvnih študij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. O svojem življenju in delu je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. Foto: Neda Žgank
Nedavno je dopolnil 80 let režiser Dušan Mlakar. Svojo bogato kariero je skoraj v celoti namenil gledališču - kot gledališki režiser, tudi scenograf, umetniški vodja in gledališki direktor in navsezadnje kot profesor gledališke režije na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Njegov režijski opus je obširen in kvaliteten; v zadnjih letih režira predvsem v ljubiteljskih gledališčih. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je leta 1996, ko je ustvarjal na večini slovenskih gledaliških odrov, Dušan Mlakar pripovedoval o svoji ustvarjalni poti pa tudi o sodobnem gledališču.
Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja. Foto: Mateja Jordović Potočnik
Neveljaven email naslov