Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
755 epizod
755 epizod
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo njenih del. Z Vlasto Zorko se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Branko Senjor, izrez arhiv kiparke
Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite. Foto: Diana Anđelić
Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.
Oddajo namenjamo pesniku, publicistu in literarnemu zgodovinarju Francetu Piberniku. Rodil se je 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Šolal se je na klasični gimnaziji v Ljubljani, med vojno pa v nemških šolah okupirane Gorenjske; maturiral je na gimnaziji Kranj 1949. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil do leta 1958 profesor na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, nato do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Leta 1960 je objavil prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice. Leta 1993 je izšla njegova najbolj dognana pesniška zbirka Ajdova znamenja. Osrednja tema njegovega literarnozgodovinskega raziskovanja so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografije o Mauserju, Balantiču, Hribovšku, Jalnu, Udoviču. France Pibernik je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom leta 1988.
Leta 2011 je izšla knjiga pesmi doktorja Andreja Capudra z naslovom Rimski soneti. Takrat je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat s Tadejo Krečič posnel pogovor o pesniški zbirki, v kateri je v stotih sonetih upesnil svoje razmisleke ob doživljanju mesta Rima, kjer je delal kot veleposlanik republike Slovenije. Hkrati se je kot erudit in mislec dotaknil še marsikatere druge tematike... pogovor objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom kot hommage pravkar preminulemu slovenskemu literatu, prevajalcu Dantejeve Božanske komedije in profesorju.
Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti letos prejema režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki sodi med najbolj prepoznavna imena slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Režiral ga je Tugov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo, sicer diplomirani umetnostni zgodovinar, pozneje delal kot asistent režije. Zaslovel je s celovečernim prvencem Poletje v školjki leta 1986, ki mu je dve leti pozneje sledilo prav tako uspešno nadaljevanje. Po osamosvojitvi je posnel dva igrana TV filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. Leta 1998 je posnel film Patriot po scenariju Igorja Karlovška in ustvaril enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki v slogu in vizualni govorici spominja na popularne ameriške trilerje iz 80-ih in 90-ih let. Pozneje je posnel še tri mladinske filme: TV film Dvojne počitnice (2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in TV film Črni bratje (2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temi upora proti fašizmu pred 2. svetovno vojno. V desetletjih delovanja na RTV Slovenija je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. S Tugom Štiglicem se je leta 2006 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. foto:Žiga Živulović jr./BoBo
Pred dnevi je v 94. letu umrl Ciril Zlobec - bil je pisatelj, publicist, prevajalec, tudi politik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, najprej in predvsem pa pesnik. V spomin nanj bomo predvajali arhivsko oddajo iz leta 1982, v kateri je Ciril Zlobec na vrhuncu moči razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.
Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga. Rodil se je v Ljubljani, študiral je filmsko režijo, vendar se je pozneje povsem posvetil gledališču - ne samo kot režiser, temveč tudi kot gledališki pedagog. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih pa tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji. Čeprav gledališka umetnost morda najhitreje utone v pozabo, se je Miran Herzog z mnogimi svojimi režijami vendarle globoko vtisnil v slovenski gledališki spomin; za svoje ustvarjanje pa je leta 1969 tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom in v njej arhivskemu posnetku razmišljanja režiserja Mirana Herzoga iz leta 1985. Miran Herzog je umrl leta 2001. Foto: Jules Verne – Pavel Kohout, V osemdesetih dneh okoli sveta, režija Miran Herzog, Mladinsko gledališče, 1971
Predstavljamo akademsko kiparko Alenko Vidrgar. Ustvarjalka, ki je v zadnjem času na likovno prizorišče pri nas vnesla kamnite zveneče skulpture, bo naslednji teden te predstavila na razstavi v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), hkrati pa bodo glasbeniki Slovenskega tolkalnega projekta (STOP) ob njenih skulpturah pripravili glasbeni dogodek. Vidrgarjevo je poleg kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij že v času študija na likovni akademiji pritegnila tudi fotografija; po končanem študiju leta 1985 je to štiri leta poučevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zdaj deluje kot svobodna umetnica. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, zadnje lani prav za kamnite zveneče skulpture Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru pri ZDSLU. Z Alenko Vidrgar se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Savo Sovre, slikar in grafik ter violonist se je rodil 7. julija 1928 v Ormožu. Po osnovni šoli v Vuzenici in Ljubljani ter gimnaziji, ki jo je končal ob koncu druge svetovne vojne v Ljubljani, je do leta 1953 obiskoval Akademijo za likovno umetnost na koncu v specialki Gabrijela Stupice; hkrati je končal srednjo glasbeno šolo violine, izpopolnjeval se je v Parizu v grafični šoli Maxa Friedländerja. Razstavljal je v Sloveniji in v Stockholmu. Veliko je ilustriral in opremljal tiskane izdaje: knjige in časopise. Savo Sovre je bil tudi vrhunski plavalec, zato je leta 1981 Franek Trefalt posnel z umetnikom in športnikom intervju, ki ga objavljamo ob devetdesetletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca in športnika. Septembra bodo v Galeriji DLUL na Bregu v Ljubljani odprli razstavo njegovih najpomembnejših del.
Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto:http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=215
Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh.
Oddajo tokrat posvečamo dramski igralki Štefki Drolc, legendi slovenskega gledališča, filma, radia in televizije, ki se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrskih deskah osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala najvidnejše vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka je debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003.
Tokrat smo pred mikrofon povabili gledališko in filmsko igralko Marjuto Slamič, članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala še nagrado tantadruj za igralski dosežek minule sezone, ki jo podeljujejo tri gledališke hiše: SNG Nova gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst. Z dramsko igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi devetdesetletnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT. Del njegovega ustvarjanja so predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji postavljena pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Od 6. julija naprej so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti, je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje:
Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ti okrogli obletnici z različnimi dogodki obeležujejo v Mislinji, njegovem rojstnem kraju, osrednja prireditev pa je spominska razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, odprta od 29. junija do 23. septembra, ko si bo moč ogledati slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Gre za dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. "Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil," je zapisal Tisnikar ob eni izmed svojih značilnih slik. Malo pred smrtjo je Ernest Ružič posnel z Jožetom Tisnikarjem pogovor, ki ga objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec. Konec maja mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge. Skladatelj Avgust Ipavec živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Tam ga je obiskala in se z njim pogovarjala Polona Gantar. Foto: Tamino Petelinšek Urad predsednika Republike Slovenije
v začetku junija so v Ljubljani podelili Kozinove nagrade – za zaokrožen skladateljski opus je Društvo slovenskih skladateljev letos nagradilo skladatelja, klarinetista in pedagoga Uroša Rojka. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z umetnikom, ki ga je leta 2014 pripravil Marko Šetinc. foto: http://www.sigic.si/prejemnik-kozinove-nagrade-za-leto-2018-je.html
Konec maja so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica podelili gledališke nagrade tantadruj - skupaj jih podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst. Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so podelili leta 2011 v Trstu. Letos je Tantadruja za življenjsko delo prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana, ki je bil več kot 35 let vodilni igralec in prvak v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik. Njun pogovor dopolnjuje Matohov monolog iz drame Krst pri Savici Dominika Smoleta, v kateri je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski. S Smoletovim Krstom v režiji Janeza Pipana so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici. foto: SNG Nova Gorica https://sng-ng.si/ansambel/upokojeni_clani_v_uprizoritvah/2005032515023217/
Neveljaven email naslov