Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delite z nami svoje izkušnje s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?
Kdaj in kako so vas turistični delavci našega planeta nazadnje neboleče pomolzli?
Vsak od nas ima vsaj eno slabo izkušnjo s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?
#Nebuloze na @Val202 : Kdaj in kako so vas turistični delavci našega planeta nazadnje neboleče pomolzli?
— Miha Šalehar (@toplovodar) August 21, 2018
Ko so v hotelski sobi zaračunali klimo po osebi. Samo to ni bilo neboleče :) #nebuloze
— Ismet iS HorjuLa (@IsmeTsHorjuLa) August 21, 2018
Očeta na našem Jezerskem…v porciji čevapov samo 4 komadi. Še danes ni pozabil, mislim, da se je v ta namen celo registriral na Trip Advisorju, da jim lahko da eno ‘lepo’ oceno.
— Anže Kolbezen (@AnzeKolbezen) August 21, 2018
20$ za 10metrsko skalo na Blue Ridgeu. druga turistka (domačinka) jo je komentirala kot "disgusting cheating trap" :) #Nebuloze
— petra sovdat (@petrasovdat) August 21, 2018
Rim. Pica in kokakola 64€ #brezLubrikanta
— Andraz Avsec (@awsy14) August 21, 2018
Delite z nami svoje izkušnje s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?
Kdaj in kako so vas turistični delavci našega planeta nazadnje neboleče pomolzli?
Vsak od nas ima vsaj eno slabo izkušnjo s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?
#Nebuloze na @Val202 : Kdaj in kako so vas turistični delavci našega planeta nazadnje neboleče pomolzli?
— Miha Šalehar (@toplovodar) August 21, 2018
Ko so v hotelski sobi zaračunali klimo po osebi. Samo to ni bilo neboleče :) #nebuloze
— Ismet iS HorjuLa (@IsmeTsHorjuLa) August 21, 2018
Očeta na našem Jezerskem…v porciji čevapov samo 4 komadi. Še danes ni pozabil, mislim, da se je v ta namen celo registriral na Trip Advisorju, da jim lahko da eno ‘lepo’ oceno.
— Anže Kolbezen (@AnzeKolbezen) August 21, 2018
20$ za 10metrsko skalo na Blue Ridgeu. druga turistka (domačinka) jo je komentirala kot "disgusting cheating trap" :) #Nebuloze
— petra sovdat (@petrasovdat) August 21, 2018
Rim. Pica in kokakola 64€ #brezLubrikanta
— Andraz Avsec (@awsy14) August 21, 2018
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi začeli znova? Da bi pustili službo, zamenjali kariero, se preselili na drug konec sveta? Nataša s poslušalci in posebnim gostom - Mihijem o tem, kako bi se tega lotili.
Najkrepostnejša stranka domačega borjača, ki nosi kratico SDS, je v Državni zbor vložila predlog zakona, ki bi uvedel obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedana sredstva. Vlada je predlog zavrnila z besedami, da ta "ne rešuje celovite problematike vseh psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na vestno, nepristransko in kakovostno opravljanje nalog funkcionarjev". Predlog konservativne stranke, ki slovensko prepojenost z alkoholom redko problematizira, z zakonom zelo verjetno meri na ministra Mesca, ki je pred tedni prvi potegnil okostnjaka iz omare in priznal, da občasno (vendar zmerno) uživa prepovedano psihoaktivno alternativo etanolu, marihuano. Kako pa vi gledate na funkcionarje in uporabo psihoaktivne materije? Naj jim prepovemo vse, tudi alkohol? Naj ostane tako, kot je: ne spodobi se vse, kar je prepovedano, alkohol pa ni droga? Je problem samo služba ali tudi prosti čas? In ne nazadnje: ali res verjamete, da obstaja tesna korelacija med biti kreten in psihoaktivnimi snovmi?
Čeprav naš Instagram sporoča, da z družino živimo neskončne počitnice, se jih v resnici bojimo. Sploh če imamo šoloobvezne sadove ljubezni iz prve triade, ki še niso samostojni, babice in dedke, ki še niso v pokoju in ki morda živijo v drugem mestu ali državi, za nameček pa nam predstojnica ali predstojnik zabičata, da med počitnicami lahko v kosu izkoristimo samo dva tedna dopusta. Potem imamo problem. Pravzaprav vsaj sedem tednov problemov, ker je počitnic letos za devet teh. Počitniške dejavnosti so drage, babice niso vedno na voljo, vas pa pet dni na teden med osmo in peto ni doma. Kaj storite? Koliko vas stane? Imate kakšen konstruktiven predlog? Povsem na koncu pa se moramo žal vprašati še najbolj bogokletno vprašanje: so počitnice nemara predolge?
Nekateri lokali in gostišča v zadnjem času uvajajo možnost plačila napitnine s plačilno kartico in to radi tudi namignejo. Pri gospodarski zbornici pravijo, da bodo nezadovoljni in težko ulovljivi delavci v gostinstvu zdaj bolj zadovoljni. Priznajmo pa, da vse skupaj malo diši tudi po ameriški praksi skoraj obvezne/prijazno vsiljene napitnine, ki plačilo strežnega kadra prelaga na končnega porabnika. Tako imenovani tringelt je v naših krajih precejšen tabu, ki po višini zneska niha med golim ničem, nekaj deset centi in lepimi zneski. Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"? Kdaj ste popolnoma tiho in čakate neskončno brskanje za 50 centi? Kolikšen je ravno pravšnji znesek? Ali bi podprli obvezno napitnino?
Spola in njune družbene vloge se z novimi časi intenzivno spreminjajo. Že uporaba dvojine je za najbolj občutljive lahko sporna. Občutljivosti teme se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci dobrin in storitev, za katere se je izkazalo, da so v kontekstu sodobne prebujenosti lahko sporni. V tej maniri je proizvajalec keksov domačica - v prevodu gospodinja - izvedel komunikacijski harakiri: pojmu gospodinja so dodali veznik in ter prilepili kup alternativnih vlog, ki pritičejo sodobni ženski, ki ni samo gospodinja: umetnica, programerka, menedžerka... Seveda se je vsul plaz kritik, saj so keksi ravno s tem eksperimentom na prvo mesto postavili pralni stroj. Trendu prenove dojemanja spolov in njihovih vlog se je priključit tudi danski lego, ki je obljubil, da bo iz svoje ponudbe odstranil spolno pristranskost in škodljive stereotipe. Ob tej zavezi pa niso pojasnili, ali bodo legove gusarske ladje upravljale gusarke ali ljudem podobna bitja, ki bodo v namen korektnosti ostala brez spola in se jim ne bo reklo kapitan ali kapitanka. Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?
Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva?
Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na Twitterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni?
Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?
Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?
Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače?
Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod. Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor? Avtor: Miha Šalehar
Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.
Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."
Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?
Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?
V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?
Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?
Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hoteli ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So socialna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem.
Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi?
Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite.
Neveljaven email naslov