Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar jih gostijo naši kraji, se pritožujemo, da nam turisti kvarijo avtentičnost in kakovost bivanja. Kadar smo turisti, pričakujemo, da bodo kraji obiska pristni. Naravnost protislovno je, da besedni zvezi preveč turizma in preveč turističo postajata slabšalni. Pritožujemo se, da je turistov v naših krajih preveč, hkrati pa rinemo v Berlin, Amstardam, Rim in na Bali, kjer lokalci vse bolj prezirajo milijone tamkajšnjih turistov. Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?
Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?
Kadar jih gostijo naši kraji, se pritožujemo, da nam turisti kvarijo avtentičnost in kakovost bivanja. Kadar smo turisti, pričakujemo, da bodo kraji obiska pristni. Naravnost protislovno je, da besedni zvezi preveč turizma in preveč turističo postajata slabšalni. Pritožujemo se, da je turistov v naših krajih preveč, hkrati pa rinemo v Berlin, Amstardam, Rim in na Bali, kjer lokalci vse bolj prezirajo milijone tamkajšnjih turistov. Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?
Predpoletne #nebuloze na @Val202 : Zakaj blodimo v Berlin, Amsterdam, Pariz, London ali na Bali, kjer se turistov otepajo, hkrati pa doma bentimo, da uničujejo avtentičnost, kadar jih je preveč? Zakaj je turist psovka, hkrati smo pa vedno bolj turisti? Pardon, popotniki;)
— Miha Šalehar (@toplovodar) June 4, 2019
Gostje so super, pospravljanje posode za njimi pa ne ravno?? sicer pa, a niso ravno turisti oz. vec njih postali neke vrste avtentičnost dolocenih destinacij? Bi na Bledu še pekli kremšnite, če ne bi vsak dan prišlo nekaj sto “popotnikov” ali bi spekli pac samo dve kastroli…
— Vid (@palcnik_vid) June 4, 2019
#nebuloze jaz si večkrat zamislim, kako bi izgledalo, če bi se vsak večer čez našo vas sprehajalo na stotine ljudi, nabirali sadje, pulili zelišča, posedali po tleh, peli, pili, kričali, seksali za drvarnicami… V bistvu so Hrvatje precej tolerantni, če se malo zamislim…
— Sašo Tratar (@brezheca) June 4, 2019
Povsod je slabo, a najslabše je doma. #turizem #nebuloze @toplovodar @Val202
— Simon Irmancnik (@srmanc) June 4, 2019
Všeč nam je, da smo ravno mi posebni in svetovljanski, da potujemo, spoznavamo nove kulture in tako dalje. Po drugi strani pa nas moti, ko ugotovimo, da so drugi isti kot mi in zato sovražimo tiste, ki nam pokažejo, da nismo posebni.
— Igor R. (@DRprlek) June 4, 2019
Kadar jih gostijo naši kraji, se pritožujemo, da nam turisti kvarijo avtentičnost in kakovost bivanja. Kadar smo turisti, pričakujemo, da bodo kraji obiska pristni. Naravnost protislovno je, da besedni zvezi preveč turizma in preveč turističo postajata slabšalni. Pritožujemo se, da je turistov v naših krajih preveč, hkrati pa rinemo v Berlin, Amstardam, Rim in na Bali, kjer lokalci vse bolj prezirajo milijone tamkajšnjih turistov. Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?
Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?
Kadar jih gostijo naši kraji, se pritožujemo, da nam turisti kvarijo avtentičnost in kakovost bivanja. Kadar smo turisti, pričakujemo, da bodo kraji obiska pristni. Naravnost protislovno je, da besedni zvezi preveč turizma in preveč turističo postajata slabšalni. Pritožujemo se, da je turistov v naših krajih preveč, hkrati pa rinemo v Berlin, Amstardam, Rim in na Bali, kjer lokalci vse bolj prezirajo milijone tamkajšnjih turistov. Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?
Predpoletne #nebuloze na @Val202 : Zakaj blodimo v Berlin, Amsterdam, Pariz, London ali na Bali, kjer se turistov otepajo, hkrati pa doma bentimo, da uničujejo avtentičnost, kadar jih je preveč? Zakaj je turist psovka, hkrati smo pa vedno bolj turisti? Pardon, popotniki;)
— Miha Šalehar (@toplovodar) June 4, 2019
Gostje so super, pospravljanje posode za njimi pa ne ravno?? sicer pa, a niso ravno turisti oz. vec njih postali neke vrste avtentičnost dolocenih destinacij? Bi na Bledu še pekli kremšnite, če ne bi vsak dan prišlo nekaj sto “popotnikov” ali bi spekli pac samo dve kastroli…
— Vid (@palcnik_vid) June 4, 2019
#nebuloze jaz si večkrat zamislim, kako bi izgledalo, če bi se vsak večer čez našo vas sprehajalo na stotine ljudi, nabirali sadje, pulili zelišča, posedali po tleh, peli, pili, kričali, seksali za drvarnicami… V bistvu so Hrvatje precej tolerantni, če se malo zamislim…
— Sašo Tratar (@brezheca) June 4, 2019
Povsod je slabo, a najslabše je doma. #turizem #nebuloze @toplovodar @Val202
— Simon Irmancnik (@srmanc) June 4, 2019
Všeč nam je, da smo ravno mi posebni in svetovljanski, da potujemo, spoznavamo nove kulture in tako dalje. Po drugi strani pa nas moti, ko ugotovimo, da so drugi isti kot mi in zato sovražimo tiste, ki nam pokažejo, da nismo posebni.
— Igor R. (@DRprlek) June 4, 2019
Temperature so padle, verjetnost, da na ledu ali snegu pademo tudi mi, se je povečala. Ker je sila moderno, da odgovornost preložiš na drugega, smo tudi Slovenci kaj hitro ugotovili, da padec na ledu, snegu ali ob mokrem bazenu nikakor ne more biti tvoja odgovornost. Torej je to lahko tudi biznis. Če padete na kopališču, na pošti ali na pločniku, katerega čiščenje je v pristojnosti občine, lahko precej dobro zaslužite. Sprožil se je plaz odškodninskih tožb in poravnav, h katerim te ščuva kup podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Kaj si mislite o ledenem špecanju kot obliki zaslužka?
Valentinovo, Božič, noč čarovnic in ostali prazniki, ki podirajo rekorde v nakupih
Miha sprašuje in debatira. Eni delodajalci svoje delojemalce optimizirajo z nadzorom, represijo, tiho grožnjo, drugi z bolj liberalnimi in prijaznimi pristopi iz službe delajo drugi dom. V kakšnem delovnem okolju bi dali več od sebe? V takšnem, v katerem vam da služba vedeti, da bodite veseli, da jo imate? Ali v takšnem, v katerem vam služba pove, da je vesela, da ima vas?
Če je odločanje med tistim, kar nam ponujajo na trgu, najmočnejše orožje potrošnika, smo neverjetni pacifisti. Kdaj ste nazadnje zamenjali banko, ponudnika mobilnih storitev, dobavitelja elektrike, interneta ali plina? Bentimo, grozimo, a v glavnem nič ne storimo? Je težava v birokraciji; lenobi, ki ne preverja zaračunanih postavk; v predsodku, da je tako vseeno, ker nas bodo tako ali tako lupili še naprej? Zakaj Slovenci lažje zamenjamo partnerja kot pa banko ali ponudnika internetnih storitev?
Miha debatira s poslušalci. V ljubljanski kavarni, ki urbane bivanjske presežke ustvarja s tropom mačk, so prepovedali obisk otrokom, ki so mlajši od 10 let. Vnel se je srdit boj med zagovorniki in nasprotniki ukrepa. Spletni špetir je prekosil celo predsedniške volitve. Eni trdijo, da otroci motijo mačke in mir; drugi spet, da je ukrep podoben, kot če bi obisk prepovedali upokojencem. Nebuloze je pripetljaj navdihnil k razmisleku o prostorih in prilikah, kjer je otroška prisotnost primerna, in onih, v katere mularije ni pametno vlačit. Ker pravil v glavnem ni, če nam kdo kaj reče, smo pa hitro užaljeni, se dajmo na tem mestu pogovorit, kam s froci DA in kam NE?
Miha sprašuje, kdaj ste bili nazadnje razočarni, ko niste dobili tistega, kar je obljubljala slika?
Miha sprašuje, kaj sestanki hišnega sveta povedo o našem sobivanju. Poslušalci delijo svoja mnenja in konkretne izkušnje.
Miha poslušalce sprašuje po užitkih, ki jih spremlja slaba vest.
Miha sprašuje: včeraj je bruce v Ljubljani pozdravila Jelena Rozga, ankete so pokazale, da nekateri študenti ne vedo, kdo je Jimi Hendrix. Kje smo starši zamočili?
Dragič je odletel čez lužo, dež je nehal, vesoljna Slovenija se je zapodila po gobe. Debate po bifejih se rolajo samo še okrog gob, družabna omrežja pričajo o tonah izplena. Kaj zaboga počnete z vsemi temi jurčki?!
Mihi sprašuje kdaj je pravi čas, da se z otrokom pogovorimo o pornografiji, če sploh.
Miha s poslušalci o slovenski turistični dilemi letošnjega poletja.
Miha sprašuje poslušalce, kdaj naj se nam zdi kazen v prometu vzgojna, kdaj pa rečemo, da gre za navadno inkasantstvo?
Zakaj mora dunajski zrezek viseti čez rob in zakaj bi kdo naročil malo pico, če je le evro cenejša od velike.
Napitnina: da ali ne? Je 50 centov premalo, tri evre dovolj? Raziskujemo slovenski misterij napitnine!
Oglaševalci so zasedli praktično vse praznike in nanje obesili svoje produkte, od velikonočnih čokoladnih jajc in zajcev, do Božičkovega mehurčkastega napitka. Ob prazničnem prenajedanju se da dobro prodati tudi kak zvarek, ki želodcu pomaga uravnavati kislino. Kaj bi se dalo prodati na Marijino vnebovzetje? In zakaj tega ni še nihče poskusil?
Miha je spraševal, kdaj lahko tujim otrokom kaj rečemo? In kako se odzovemo, kadar našim rečejo, naj dajo mir.
Mihi v Nebulozah sprašuje, kako se ne spreti pred odhodom na morje oziroma kako čim bolj sproščeno izpeljati projekt dopust.
Miha Šalehar s poslušalci o dilemi med kupovanjem poceni ali dražje hrane, ki z oznakami eko, bio in naravno prinaša tudi obljubo kakovosti.
Neveljaven email naslov