Ime ni pravo, saj se ne ujema z znanim pojmom lagune, toda na tem območju je tradicionalno in zato se je prijelo. Ormoške lagune so pravzaprav bazeni, vsega skupaj šest, ki so jih za časa obratovanja Tovarne sladkorja Ormož uporabljali za prečiščevanje vode s katero so prali sladkorno peso. Voda je s pretakanjem iz bazena v bazen ustvarila mokrišča, ki so bila primerna za gnezdenje približno 35 vrst vodnih ptic, za mnoge ptice selivke pa je bilo to mokrišče primerno počivališče na njihovi selitveni poti.

Po zaprtju tovarne zaradi reforme sladkorne industrije v Evropi so se bazeni začeli zaraščati, ptice pa ga zapuščati. Temu so se postavili po robu ornitologi Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije – Dopps, ki so že prej dobro sodelovali s tovarno in skrbeli za ugodne življenjske pogoje ptic. Novi lastniki, Nizozemci, so bazene Doppsu celo podarili, ti pa so se prijavili na mednarodni Live projekt in dobili denar za renaturacijo lagun in pripravo tega naravnega rezervata za ogledovanje in preučevanje. Ta proces bo trajal še dve leti, že sedaj pa je veliko narejenega.

Vodo zdaj dovajajo iz bližnjega Ormoškega jezera, ki je sicer v lasti Hrvatov, vendar to ni ovira. Tudi labodje gnezdo ni presenečenje, čeprav se labodje, približno šesto jih je vsega skupaj, zadržujejo na bližnjem Ormoškem jezeru. Ormoške lagune, naravni rezervat v nastajanju, sledi trem ciljem – ohranjanju narave, izobraževanju in raziskovanju. Obiskal ga je Jurij Popov in o tem pripravil Nedeljsko reportažo.