»Če govorimo o pravnem statusu manjšine, potem smo drugim madžarskim narodnim skupnostim, ki živijo v drugih evropskih državah, vedno za primer,« pravi predsednica madžarske skupnosti v Lendavi Vida Trnar Judit. Kakšen korak naprej je še treba narediti, vendar razmere niso niti zelo zapletene. Doktor Lendvai Kepe Zoltan, pa dodaja, da se nimajo kaj pritoževati, da bi jim bilo bolje, pa bi morali tudi sami narediti kaj več.

Ni vse idealno, a vendar nič tragičnega. Nihče jih ne šikanira, preganja, omalovažuje. O tem govori na primer tudi število mešanih zakonov. Na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost, jih je več kot onih drugih. Tu v resnici nihče nikogar ne sprašuje in vrednoti po narodnosti. Res pa je, da se število pripadnikov te skupnosti zmanjšuje, vendar ne na račun kakršnihkoli narodnostnih pritiskov. Razlog je ekonomski in prizadene enakomerno tako Madžare kot Slovence. Najbolj pa mlade, ki vse pogosteje odhajaj na znano pot s trebuhom za kruhom. Kako je madžarska narodna skupnost integrirana v slovenski prostor, o tem se je z nekaterimi predstavniki te skupnosti pogovarjal Jurij Popov.

Evropa je med drugim tudi celina manjšin, zato je tako imenovano manjšinsko vprašanje vedno aktualno in je pogosto predmet večjih ali manjših sporov, pogosto pa tudi skoraj neverjetnega sožitja v današnjem, vse bolj konfliktnem svetu. To na primer velja za življenje madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. V pogovoru za Nedeljsko reportažo so sogovorniki Juriju Popovu povedali, da so razmere zelo dobre,ne sicer idealne, a dobre. Pa ne gre za kakršnekoli težave povezane s priznavanjem narodnostne manjšine ali njenih pravic,ne, gre za težave povezane z razvojem kraja. Pri tem si pripadniki madžarske manjšine in večinskega naroda delijo enako usodo. Problem je visoka stopnja nezaposlenosti, ki presega dvajset odstotkov, pa odhod možganov, mladih možganov pripadnikov obeh narodnosti.

Ob sklenitvi trianonske mirovne pogodbe iz prve svetovne vojne (leta 1920), je na tem območju živelo približno dvajset tisoč Madžarov, danes pa jih je samo še dobrih šest tisoč tristo. Kar zadeva manjšinsko zakonodajo, je ta primer dobre prakse, če jo primerjajo z zakonodajnimi ureditvami madžarskih manjšin v drugih zakarpatskih deželah. Lepo je, da imajo svojega poslanca v slovenskem parlamentu, želeli pa bi si še kakšnega drugega visokega funkcionarja »pri koritu«. Ob vsem tem se vprašajo le, če niso za lastni razvoj, sami naredili premalo.

Vse fotografije: Jurij Popov