Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
06.03.2016 28 min

Nedeljska reportaža


Star slovenski pregovor pravi, da ženske v marsikaterem domu podpirajo tri hišne vogale. Koliko hišnih vogalov ima Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana nismo šteli, vemo pa, da štiri izmed njih podpirajo ženske. Zgodovinarka, umetnostna zgodovinarka, etnologinja in arheologinja že leta uspešno raziskujejo in predstavljajo, s tem pa tudi ohranjajo, slovensko pomorsko dediščino, ki ni ne skromna ne zanemarljiva. Takšno je tudi njihovo delo.

Ob 7. marcu – dnevu slovenskega pomorstva in 8. marcu – dnevu žena, je Jurij Popov obiskal ta muzej in posnel Nedeljsko reportažo. K tej temi sta nas pripeljala dva praznika. Najprej 7.3. dan pomorstva in zatem 8.3. dan žena. Oba praznika sta lahko povezana le ob morju, zato smo se odpravili na obalo. V Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Tam štiri kustosinje odlično opravljajo svoje  poslanstvo varuhinj slovenske pomorske kulturne dediščine. Zanimiva izkušnja je bilo spoznati Nadjo Terčon, Duško Žitko, Snježano Karinja in Bogdano Marinac ter njihovo ljubezen do dela, ki ga opravljajo v muzeju.

Vse v en glas pravijo, da je žal premajhen za vse, kar sodi v slovensko pomorsko dediščino in si želijo večjih prostorov. V skromnih razmerah vsaka izmed njih dela vse, da lahko muzej v celoti opravi svoje poslanstvo, hkrati pa vsaka skrbi za svoje področje. Beseda je tekla o njihovem preteklem delu, izkušnjah, o ženskah in morju in o njihovih željah za prihodnost muzeja in njihovega lastnega dela. Žal jim je, da muzej ni dobil nacionalnega statusa, saj je pomorstvo vendarle del integralnega tkiva slovenske nacionalne identitete. Za to pozicijo se bodo prizadevale še naprej. Do takrat pa bodo ohranjale dediščino, ki govori o podmorničarstvu in pomorskem letalstvu, potapljaštvu in podvodni arheologiji, pomorski plovbi in ribištvu, morskem modelarstvu in marinističnem slikarstvu, Tartinijevi dediščini in zgodovini mesta in še in še.

Čeprav se ves čas srečujejo z odnosom med ženskami in morjem, pa so to temo do zdaj premalo preučevale. Zavedajo pa se, da je zanimiva in posebna. Ne gre le za to, koliko ženske posegajo v pomorstvo, ki velja za izraziti moški poklic, torej pomorsko plovbo in ribištvo, ampak za vse oblike tega razmerja. Ženska je bila v družinah vedno posebna vez med moškim in obalo. Skrbela je za dom, skrbela je za vzgojo otrok, skrbela je za odnose med otroci in očeti in tako naprej. Nedeljska reportaža Jurija Popova govori o tej temi in o tem, kako je obdelana, hkrati pa pove tudi, kako močno so navzoče ženske pri ohranjanju z morjem povezane kulturne dediščine naroda.


Nedeljska reportaža

900 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

06.03.2016 28 min

Nedeljska reportaža


Star slovenski pregovor pravi, da ženske v marsikaterem domu podpirajo tri hišne vogale. Koliko hišnih vogalov ima Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana nismo šteli, vemo pa, da štiri izmed njih podpirajo ženske. Zgodovinarka, umetnostna zgodovinarka, etnologinja in arheologinja že leta uspešno raziskujejo in predstavljajo, s tem pa tudi ohranjajo, slovensko pomorsko dediščino, ki ni ne skromna ne zanemarljiva. Takšno je tudi njihovo delo.

Ob 7. marcu – dnevu slovenskega pomorstva in 8. marcu – dnevu žena, je Jurij Popov obiskal ta muzej in posnel Nedeljsko reportažo. K tej temi sta nas pripeljala dva praznika. Najprej 7.3. dan pomorstva in zatem 8.3. dan žena. Oba praznika sta lahko povezana le ob morju, zato smo se odpravili na obalo. V Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Tam štiri kustosinje odlično opravljajo svoje  poslanstvo varuhinj slovenske pomorske kulturne dediščine. Zanimiva izkušnja je bilo spoznati Nadjo Terčon, Duško Žitko, Snježano Karinja in Bogdano Marinac ter njihovo ljubezen do dela, ki ga opravljajo v muzeju.

Vse v en glas pravijo, da je žal premajhen za vse, kar sodi v slovensko pomorsko dediščino in si želijo večjih prostorov. V skromnih razmerah vsaka izmed njih dela vse, da lahko muzej v celoti opravi svoje poslanstvo, hkrati pa vsaka skrbi za svoje področje. Beseda je tekla o njihovem preteklem delu, izkušnjah, o ženskah in morju in o njihovih željah za prihodnost muzeja in njihovega lastnega dela. Žal jim je, da muzej ni dobil nacionalnega statusa, saj je pomorstvo vendarle del integralnega tkiva slovenske nacionalne identitete. Za to pozicijo se bodo prizadevale še naprej. Do takrat pa bodo ohranjale dediščino, ki govori o podmorničarstvu in pomorskem letalstvu, potapljaštvu in podvodni arheologiji, pomorski plovbi in ribištvu, morskem modelarstvu in marinističnem slikarstvu, Tartinijevi dediščini in zgodovini mesta in še in še.

Čeprav se ves čas srečujejo z odnosom med ženskami in morjem, pa so to temo do zdaj premalo preučevale. Zavedajo pa se, da je zanimiva in posebna. Ne gre le za to, koliko ženske posegajo v pomorstvo, ki velja za izraziti moški poklic, torej pomorsko plovbo in ribištvo, ampak za vse oblike tega razmerja. Ženska je bila v družinah vedno posebna vez med moškim in obalo. Skrbela je za dom, skrbela je za vzgojo otrok, skrbela je za odnose med otroci in očeti in tako naprej. Nedeljska reportaža Jurija Popova govori o tej temi in o tem, kako je obdelana, hkrati pa pove tudi, kako močno so navzoče ženske pri ohranjanju z morjem povezane kulturne dediščine naroda.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov