Mnogi psihologi in še več dušebrižnikov poudarja, da je najboljša obramba proti stresom, kugo današnjega časa, obujati, ohranjati in gojiti otroka v sebi. Vsako takšno početje je povezano z igro in današnji čas rojeva vedno nove. Tam nekje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar ni zelo daleč nazaj, so na Japonskem in v Hongkongu ustvarili novo igro – Airsoft. Po slovensko rečejo temu taktične igre, prebrati pa je tudi takle prevod – vojaški simulacijski šport.

Definicija na vsak način drži. Do zob in z replikami opremljeni možje se razdelijo na dobre in slabe in se spopadejo. Replika je kopija prave puške, pištole ali brzostrelke, za streljanje pa uporabljajo šest milimetrske  kroglice iz trde plastike, ki redko povzročijo kakšno manjšo odrgnino. Zaščitna oprema je obvezna. Vojaška maskirna obleka z nakolenčniki, telovniki, ki so varovala in nosilci nabojnikov in druge za vojaka nujne priročne opreme, čelada in obvezna očala. Če jih kdo namenoma ali po nemarnem med igro sname, je spopada konec. Tudi smejanje ni priporočljivo, to se lahko pozna kakšnemu zobu. Zraven sodijo še primerni čevlji, najbolje vojaški, ki varujejo tudi gležnje. Igra zahteva tek in hojo po gozdu, preskakovanje ovir, vstopanje v jame, plezanje po skalah tako naprej, skratka vse, kar počnejo vojaki na terenu ali v urbanem okolju. Šport in taktična igra hkrati. Torej dela tudi domišljija.

Člani airsoft klubov po Evropi, pri nas jih je približno osemdeset, se dogovarjajo za večje dogodke, rečejo jim po angleško – evente. Ti zahtevajo pripravo taktične igre, domislijo si zgodbo, ki je bistvo vsakega eventa. Nazadnje na Madžarskem so uprizorili spopad med vojaki in proizvajalci in prekupčevalci z mamili, naslanjali pa so se na resnična dogajanja na mehiško-ameriški meji pri El Pasu. Dogodka se jih včasih udeleži nekaj deset, včasih nekaj sto, pred leti se jih je na Češkem zbralo približno dva tisoč. Kot vsi šport ima tudi ta pravila igre, največ in prednostna so tista, ki skrbijo za varnost.