Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igla

27.08.2017


Igla stoji ob regionalni cesti med Lučami in Solčavo

Skoraj na celotnem ozemlju današnje Slovenije in tudi onkraj meja najdemo številne tako imenovane kamnite osamelce. Mednje sodi tudi zanimivi skalni samotar Igla ali po domače Jegla, ki je že od leta 1948 zavarovan kot naravni spomenik. Igla stoji ob regionalni cesti med Lučami in Solčavo, v najožjem delu soteske, ki jo je Savinja vrezala med strmi pobočji Raduhe in Dleskovške planote.

 

Ta znamenitost  je 40 metrov visok skalnati osamelec; od matične stene ga loči 2 metra široka razpoka, ki spominja na šivankino uho. Skozi to špranjo je vse do leta 1894, ko so ob rečni strugi zgradili cesto, vodila edina pešpot do Solčave.

Prve podobe

Igla je od nekdaj burila zanimanje popotnikov. Tako najdemo zelo zanimive upodobitve Igle v knjigi; Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, 1993, EPSI d.o.o. Nazarje, urednik Vojko Strahovnik,  uredniški odbor Janez Mavrič, Vojko Strahovnik, Anton Venek, Aleksander Videčnik, Tiskarna Ljubljana.  Dodajam štiri preslikave:

 

 

 

Motiv, ki osupne

Cesta od Ljubnega ob Savinji, skozi Luče in naprej v Solčavo je nekaj posebnega. Zanimiv je opis, ki sta ga v zbirki vodnikov, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, št. 82. Logarska dolina, 1978, zapisala Drago Meze in Anton Ramovš:

" Ko se peljemo proti Logarski dolini po dolini Savinje, nas od Ljubnega navzgor obdajajo z obeh strani strma in visoka pobočja, poraščena do ceste in reke z lepimi, večidel temno zelenimi smrekovimi gozdovi, ki odsevajo v bistri, nemirni Savinji, naši spremljevalki do vstopa v Logarsko dolino.  Više na pobočjih so na krčevinah posejane samotne hribovske kmetije. Ozkega in tesnega dolinskega dna z malo sonca, a več vlage in mraza so se naseljenci ogibali.  Rajši so si izbirali kraje, kjer se dolina nekoliko razširi ali kjer se stekajo vanjo večje doline. Tako je predvsem v Lučah in Solčavi, deloma tudi pri Rogovilcu in na Črni pred Lučami.  Kljub lepoti Savinjske doline med Ljubnim in Logarsko dolino pa nas nehote,v podzavesti, stiska občutke tesnobe, vpliv pokrajine, ki nas obdaja. Ta se še stopnjuje v soteski ob Igli, kjer reka v kratkem toku prebija vzhodni podaljšek osrednjih apneniških Savinjskih Alp in ločuje od njih Raduho..."

 

 

Sogovorniki

Ciril Rosc župan Občine Luče

Župan občine Luče Ciril Rosc pove, da ima Igla kar bogato zgodovino.  Igla leži 3 km in Luč ob regionalni cesti Luče- Solčava ob reki Savinji. Do pred 100 let je skozi uho te Igle vodila edina pešpot. Šele kasneje so zgradili cesto. To je pomenilo, da so bili kraji na obeh straneh nekako  odmaknjeni od glavnih prometnih tokov. To se še danes kaže v narečju Luč in Solčave. Pred II. svetovno vojno so hoteli Iglo razstreliti da bi zaprli pot nemški vojski, na srečo pa je nato niso razstrelili.

 

 

dr. Bogomir Celarc

dr. Bogomir Celarc, geolog iz Geološkega zavoda Slovenije, je strokovnjak  za  takoimenovane kamnite osamelce. Po njegovem mnenju je  Igla nastal zaradi različnih geoloških procesov in je sestavljen iz masivnega svetlega apnenca, ki ga opazimo že od daleč. Podobnih geoloških struktur je na Solčavskem koncu kar nekaj. Še veliko več podobnih Igli pa je v tujini.

Jernej Slapnik

Jernej Slapnik, lokalni turistični vodnik, animator in pripovedovalec zgodb, ki sodeluje z  Zavodom Poseben dan, v solčavskem narečju zelo slikovito opiše Iglo ali Jeglo, kot jo imenujejo domačini.

Jernej Slapnik ob Igli sprejme obiskovalce – skupine turistov, ki se v tiste kraje pripeljejo organizirano, z avtobusi. In kako gre tak program vodenja po Solčavskem? Nejc se takrat obleče v pastirja, ustavi napovedan avtobus,  prisede in kmalu prevzame ljudi s pripovedovanjem veselih, strašljivih in vsakdanjih zgodb iz bogatega ljudskega izročila.

Skozi Iglino uho.

foto: Tomo Jeseničnik.

 

dr. Ambrož Kvartič

Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije, na spletni strani biografskega leksikona občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki piše: " Obiskoval je OŠ Livada Velenje. Po končani Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je diplomiral iz etnologije in kulturne antropologije na FF UL. V letih 2009−2013 je študij nadaljeval na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo UL, na katerem je tudi doktoriral z disertacijo 'Sodobne povedke v Sloveniji'. V letih 2014–2016 je bil moderator na Radiu Velenje, leta 2016 pa tudi voditelj na VTV–Vaši televiziji. Leta 2016 je začel z delom radijskega in televizijskega napovedovalca na RTV Slovenija."
Tako je v svojem raziskovalnem delu odkril podobno izročilo vezano tako na Hudo luknjo kot na Iglo. V obeh primerih se pojavlja izročilo o "skrivnostni avtoštoparki",  ali  nekomu, ki prisede v avto, in ki popotnike svari pred nevarnostmi, ki prežijo nanje na takih nevarnih krajih kot sta Igla in Huda luknja.

Igla

Presihajoči studenec

Na speltni strani Kamra najdemo zanimivo fotografijo in zapis: Ob Presihajočem studencu, 14. 9. 1932.

Izletniki na poti v Logarsko dolino ob cesti Luče – Solčava pri Presihajočem studencu,  med njimi edina  prepoznana Viljemina Smola, sedi prva z leve. 

Presihajoči studenec, ki je v neposredni bližini znane Igle, 40 m visokega skalnatega obeliksa je ena naših najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja. Njihovo delovanje je navadno povezano z večjim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po načelu natege. V času naslednjega polnjenja je pretok studenca manjši, ali celo usahne. Presihajoči studenec je zaradi obnovljene ceste uklenjen v votlinico. Le redko lahko vidimo njegovo delovanje, saj je odvisno od količine vode. Ob visokem vodostaju teče enakomerno, ob nižjem pa presahne, zato moramo imeti nekaj sreče, da vidimo ritmično delovanje. Če bomo v studencu videli vodo, moramo biti potrpežljivi, naraščanje in upadanje vode je namreč lahko počasno in težko opazno, najbolje pa je, če nekaj časa opazujemo gladino vode na nekem izrazitem delu (npr. vrh kamna). Delovanje Presihajočega studenca je podrobno opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1909. Igla in presihajoči studenec sodita med naše starejše naravne spomenike, saj sta zavarovana že od leta 1948.

Uporabljen vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/22085/

Prispevala: Vanja Bertossi

 

 

 

Igla vabi

Igla je priljubljena tudi med alpinisti, plezalci.

 

 

Dodatek

Nagajivc_2011

 


Nedeljska reportaža

893 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Igla

27.08.2017


Igla stoji ob regionalni cesti med Lučami in Solčavo

Skoraj na celotnem ozemlju današnje Slovenije in tudi onkraj meja najdemo številne tako imenovane kamnite osamelce. Mednje sodi tudi zanimivi skalni samotar Igla ali po domače Jegla, ki je že od leta 1948 zavarovan kot naravni spomenik. Igla stoji ob regionalni cesti med Lučami in Solčavo, v najožjem delu soteske, ki jo je Savinja vrezala med strmi pobočji Raduhe in Dleskovške planote.

 

Ta znamenitost  je 40 metrov visok skalnati osamelec; od matične stene ga loči 2 metra široka razpoka, ki spominja na šivankino uho. Skozi to špranjo je vse do leta 1894, ko so ob rečni strugi zgradili cesto, vodila edina pešpot do Solčave.

Prve podobe

Igla je od nekdaj burila zanimanje popotnikov. Tako najdemo zelo zanimive upodobitve Igle v knjigi; Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, 1993, EPSI d.o.o. Nazarje, urednik Vojko Strahovnik,  uredniški odbor Janez Mavrič, Vojko Strahovnik, Anton Venek, Aleksander Videčnik, Tiskarna Ljubljana.  Dodajam štiri preslikave:

 

 

 

Motiv, ki osupne

Cesta od Ljubnega ob Savinji, skozi Luče in naprej v Solčavo je nekaj posebnega. Zanimiv je opis, ki sta ga v zbirki vodnikov, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, št. 82. Logarska dolina, 1978, zapisala Drago Meze in Anton Ramovš:

" Ko se peljemo proti Logarski dolini po dolini Savinje, nas od Ljubnega navzgor obdajajo z obeh strani strma in visoka pobočja, poraščena do ceste in reke z lepimi, večidel temno zelenimi smrekovimi gozdovi, ki odsevajo v bistri, nemirni Savinji, naši spremljevalki do vstopa v Logarsko dolino.  Više na pobočjih so na krčevinah posejane samotne hribovske kmetije. Ozkega in tesnega dolinskega dna z malo sonca, a več vlage in mraza so se naseljenci ogibali.  Rajši so si izbirali kraje, kjer se dolina nekoliko razširi ali kjer se stekajo vanjo večje doline. Tako je predvsem v Lučah in Solčavi, deloma tudi pri Rogovilcu in na Črni pred Lučami.  Kljub lepoti Savinjske doline med Ljubnim in Logarsko dolino pa nas nehote,v podzavesti, stiska občutke tesnobe, vpliv pokrajine, ki nas obdaja. Ta se še stopnjuje v soteski ob Igli, kjer reka v kratkem toku prebija vzhodni podaljšek osrednjih apneniških Savinjskih Alp in ločuje od njih Raduho..."

 

 

Sogovorniki

Ciril Rosc župan Občine Luče

Župan občine Luče Ciril Rosc pove, da ima Igla kar bogato zgodovino.  Igla leži 3 km in Luč ob regionalni cesti Luče- Solčava ob reki Savinji. Do pred 100 let je skozi uho te Igle vodila edina pešpot. Šele kasneje so zgradili cesto. To je pomenilo, da so bili kraji na obeh straneh nekako  odmaknjeni od glavnih prometnih tokov. To se še danes kaže v narečju Luč in Solčave. Pred II. svetovno vojno so hoteli Iglo razstreliti da bi zaprli pot nemški vojski, na srečo pa je nato niso razstrelili.

 

 

dr. Bogomir Celarc

dr. Bogomir Celarc, geolog iz Geološkega zavoda Slovenije, je strokovnjak  za  takoimenovane kamnite osamelce. Po njegovem mnenju je  Igla nastal zaradi različnih geoloških procesov in je sestavljen iz masivnega svetlega apnenca, ki ga opazimo že od daleč. Podobnih geoloških struktur je na Solčavskem koncu kar nekaj. Še veliko več podobnih Igli pa je v tujini.

Jernej Slapnik

Jernej Slapnik, lokalni turistični vodnik, animator in pripovedovalec zgodb, ki sodeluje z  Zavodom Poseben dan, v solčavskem narečju zelo slikovito opiše Iglo ali Jeglo, kot jo imenujejo domačini.

Jernej Slapnik ob Igli sprejme obiskovalce – skupine turistov, ki se v tiste kraje pripeljejo organizirano, z avtobusi. In kako gre tak program vodenja po Solčavskem? Nejc se takrat obleče v pastirja, ustavi napovedan avtobus,  prisede in kmalu prevzame ljudi s pripovedovanjem veselih, strašljivih in vsakdanjih zgodb iz bogatega ljudskega izročila.

Skozi Iglino uho.

foto: Tomo Jeseničnik.

 

dr. Ambrož Kvartič

Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije, na spletni strani biografskega leksikona občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki piše: " Obiskoval je OŠ Livada Velenje. Po končani Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je diplomiral iz etnologije in kulturne antropologije na FF UL. V letih 2009−2013 je študij nadaljeval na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo UL, na katerem je tudi doktoriral z disertacijo 'Sodobne povedke v Sloveniji'. V letih 2014–2016 je bil moderator na Radiu Velenje, leta 2016 pa tudi voditelj na VTV–Vaši televiziji. Leta 2016 je začel z delom radijskega in televizijskega napovedovalca na RTV Slovenija."
Tako je v svojem raziskovalnem delu odkril podobno izročilo vezano tako na Hudo luknjo kot na Iglo. V obeh primerih se pojavlja izročilo o "skrivnostni avtoštoparki",  ali  nekomu, ki prisede v avto, in ki popotnike svari pred nevarnostmi, ki prežijo nanje na takih nevarnih krajih kot sta Igla in Huda luknja.

Igla

Presihajoči studenec

Na speltni strani Kamra najdemo zanimivo fotografijo in zapis: Ob Presihajočem studencu, 14. 9. 1932.

Izletniki na poti v Logarsko dolino ob cesti Luče – Solčava pri Presihajočem studencu,  med njimi edina  prepoznana Viljemina Smola, sedi prva z leve. 

Presihajoči studenec, ki je v neposredni bližini znane Igle, 40 m visokega skalnatega obeliksa je ena naših najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja. Njihovo delovanje je navadno povezano z večjim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po načelu natege. V času naslednjega polnjenja je pretok studenca manjši, ali celo usahne. Presihajoči studenec je zaradi obnovljene ceste uklenjen v votlinico. Le redko lahko vidimo njegovo delovanje, saj je odvisno od količine vode. Ob visokem vodostaju teče enakomerno, ob nižjem pa presahne, zato moramo imeti nekaj sreče, da vidimo ritmično delovanje. Če bomo v studencu videli vodo, moramo biti potrpežljivi, naraščanje in upadanje vode je namreč lahko počasno in težko opazno, najbolje pa je, če nekaj časa opazujemo gladino vode na nekem izrazitem delu (npr. vrh kamna). Delovanje Presihajočega studenca je podrobno opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1909. Igla in presihajoči studenec sodita med naše starejše naravne spomenike, saj sta zavarovana že od leta 1948.

Uporabljen vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/22085/

Prispevala: Vanja Bertossi

 

 

 

Igla vabi

Igla je priljubljena tudi med alpinisti, plezalci.

 

 

Dodatek

Nagajivc_2011

 


13.03.2022

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.


27.02.2022

Steklo

Ob obilici mednarodnih dni 'tega in tega' pa tudi celoletnih praznovanj letos praznujemo tudi »mednarodno leto stekla«! Na prvi pogled le še eno praznovanje, ki pa so jo svetovni steklarji spremenili v urejen, organiziran in predvsem globalen dogodek. Kako smo se nanj odzvali v Sloveniji, pa več v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.


20.02.2022

Radeški splav

Zagotovo ste slišali za flosarje iz Ljubnega ob Savinji in iz drugih krajev Savinjske doline, za splavarje na reki Dravi, najbrž pa je malo manj znano, da ohranjajo spomin na to tradicijo tudi v Radečah ob reki Savi. Preden so tam zgradili prvi turistični splav, za katerega so dali les domačini, Radeče niso bile na turističnem zemljevidu Slovenije. Ko iščemo podatke o radeškem splavu, nas nagovori vabilo na spletni strani posavje.com: »Ozka soteska reke Save se prav pri Radečah široko razpre. Mogočna in razigrana mati vseh slovenskih rek umiri svoj tok v akumulacijskem jezeru bližnje hidroelektrarne Vrhovo. V pristanu TRC Savus ima svoj dom turistični splav, na katerem vas bodo sprejeli radeški splavarji ter vam po stari slovanski tradiciji v znak dobrodošlice ponudili sol in kruh, pa tudi kakšen frakelj domačega borovničevca. Med prijetno rajžo bo slišati marsikaj zanimivega: o Savi, o trdem, a pogumnem življenju flosarjev, ki so nekoč gospodovali tem vodam. Splavarji vedno poskrbijo, da s splava nihče ne odide lačen ali žejen.« Táko je spletno vabilo. Mi pa vas vabimo, da radeški splav spoznate v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


13.02.2022

Habsburžan, vinska trta in nove tehnologije

Sodobna muzejska postavitev 'Nadvojvoda Janez, oče Meranovega' na omenjenem posestvu pod Pohorjem nas popelje 200 let v preteklost, ko je leta 1822 vnuk cesarice Marije Terezije tukaj kupil vinogradniško posest, na kateri danes gospodari Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Prihod Habsburžana je sprožil dogajanje, ki v prvotnem sporočilu tukaj traja do današnjih dni. Gre za del večjega pilotnega projekta Mreže RUK z naslovom Nevidni Maribor v izvedbi raziskovalnega laboratorija KIBLA2LAB, ki predstavlja stičišče raziskovalne, produkcijske, oblikovalske in umetniške dejavnosti. Nove tehnologije na atraktiven način nagovarjajo vse generacije, ko v izrazni govorici sedanjosti pripovedujejo oddaljeno zgodbo z zajetno patino časa. Oddajo Nedeljska reportaža je pripravil Stane Kocutar.


30.01.2022

Gorjanci

Ob omembi Gorjancev se marsikdo najbrž spomni na znamenite Bajke in povesti o Gorjancih izpod peresa Janeza Trdine. In prav te pomenijo pomemben del zgodbe z naslovom Gorjanci – med Rimom in Bizancem. Gre za pregledno arheološko razstavo v galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu, kjer je predstavljenih več kot 1400 arheoloških predmetov s petih gorjanskih utrjenih višinskih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških naselij. To so bila zatočišča ali refugiji, ki so jih naseljevali prebivalci iz nižinskih predelov dolenjske strani Gorjancev, v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev. Gre za čas med 3. in 6. stoletjem našega štetja med zatonom antike in prihodom Slovanov ter za pretežno naselbinske najdbe pozneje v zgodovini izginulih in drugih ljudstev, kot so bili romanizirani staroselci, Goti, Langobardi, Gepidi, Avari in druga ljudstva. Več o tem pa v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


23.01.2022

Osnove varnosti pred snežnimi plazovi

V času, ko se vedno več planincev, turnih smučarjev in alpinistov odpravlja v zasnežene gore, je še posebno pomembno omeniti znanja, ki jih je treba imeti za tovrstne podvige. Poleg zdrsa je ena največjih nevarnosti, ki grozijo v gorah, snežni plaz. Ta se sproži brez opozorila in je lahko za tistega, ki ga zajame, usoden. V Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, bomo zato pozornost namenili osnovam varnosti pred snežnimi plazovi in tehnikam določanja stopnje plazovne nevarnosti.


16.01.2022

Ljubljanska drevesa

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.


09.01.2022

Košarice, polne zelenjave

Nekaterih stvari se januarja ne počne; ne sanja se o toplih mesecih, poletju in brezskrbnosti, ne nosi se lahke obutve in ne filozofira se o zelenjavi. A storimo prav to … Posvetimo se zelenjavi. Ne le zato, ker lahko, temveč predvsem zato, ker je zelenjava zdrava – to pa je blagor v teh bolnih časih. Marko Radmilovič na tržnici Nedeljske reportaže ponuja »Košarice, polne zelenjave!«.


02.01.2022

Moč in lepota

Nedeljska reportaža vabi na sprehod po prostorih Pretorske palače v Kopru, ki skupaj z drugimi zgodovinskimi stavbami na Titovem trgu predstavlja srce in dušo našega največjega obalnega mesta.


26.12.2021

Celki

Koroška, z lesom v Sloveniji najbolj poraščena pokrajina, skriva številne posebnosti. Ena izmed njih so tudi celki – visoko ležeče kmetije, ki v enem kosu združujejo njive, gozd, pašnike, domačijo in pripadajoča gospodarska poslopja. Kako danes na njih živijo njihovi lastniki z družinami, kako vidijo svojo prihodnost in kaj jim življenje, kakršno so poznali njihovi predniki, pomeni danes? V koroške gozdove se je po zavitih gozdnih cestah, ki vodijo do njih, odpravil raziskovat Jure K. Čokl.


19.12.2021

Pot po Logarski dolini

Turistična zveza Slovenija je letos že 30. leto zapored objavila tekmovanje Moja dežela- lepa in gostoljubna. Gre za vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, vasi, krajev, glampingov, hostlov, tematskih poti ter mestnih, trških in vaških jeder. Tudi letos so tako izbirali naj tematske poti, pri tem s Turistično zvezo Slovenije sodelujeta še Zavod za gozdove Slovenije in Outdoor Slovenija, in izmed 37 prijavljenih je zmagala Pot po Logarski dolini. Ta naravoslovno-etnografska pot je 20 let dobro služila svojemu namenu, vendar jo je bilo treba prenoviti. Komaj so se za tak korak dogovorili, pa je v Logarski dolini orkanski veter podrl veliko dreves, in tako se je najprej začela sanacija po naravni ujmi. Tej je leta 2018 sledil še en vetrolom, in sanacija poti je zastala. Snovalci so si zato vzeli čas in ponovno premislili, katere vsebine naj ponudijo na poti. Odločili so se, da ne bodo dodajali nič novega, ampak bodo predvsem izpostavili tiste točke, ki jih želijo izpostaviti domačini, naravovarstveniki in varstveniki kulturne dediščine in ki so v Logarski dolini res vredne ogleda in varovanja. Več o poti po Logarski dolini v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


12.12.2021

Pregled leta 2021

Človeku pravzaprav ni več jasno, kam drvi ta ljudski rod. Recimo pregledi leta v medijih. Pred časom še drobne uredniške akrobacije so se spremenile v velik biznis, brez katerega ne more več shajati noben medij, ki da kaj nase. Tako so pregledi leta in zbiranja osebnosti in dogodkov leta postali ob koncu 365-ih dni tako običajni, kot je običajno kupovanje daril in novoletna jelka. Pri nas se seveda ne moremo držati ob strani in Marko Radmilovič v tokratni Nedeljski reportaži odpira sezono pregledov dogodkov iztekajočega se leta.


05.12.2021

Cesta gradov

Avstrijska in slovenska Štajerska sta skoraj pol tisočletja sestavljali skupen zgodovinski prostor. Zdaj se pravzaprav spet povezujeta, in sicer s tako imenovano Cesto gradov. Ta združuje gradove in dvorce, ki so veliko več kot zgolj točke na zemljevidu. 37 avstrijskim in slovenskim gradovom so se pred kratkim pridružili še 4 hrvaški gradovi, tako da lahko zdaj na poti po Cesti gradov obiščete kar 41 gradov. Slovenski členi Ceste gradov so gradovi Ormož, Velika Nedelja, Ptuj, Slovenska Bistrica, Lendava, Negova, Murska Sobota, grad Grad in dvorec Rakičan. Kaj jim prinaša članstvo v tem združenju, kaj se lahko naučijo od upravljavcev oziroma lastnikov avstrijskih gradov in obratno, je na avstrijskem Štajerskem raziskovala Andreja Čokl.


21.11.2021

Trije gradovi

Zgodba o treh gradovih ima zanimiv začetek. V Tolminskem muzeju si namreč prizadevajo opozarjati tudi na ohranjanje ne samo premične, ampak tudi nepremične kulturne dediščine. Tega so se zavedali tolminski muzealci že v petdesetih letih preteklega stoletja in izvedli številne akcije za ohranitev omenjene dediščine na ožjem lokalnem območju. To usmeritev so prevzeli tudi njihovi nasledniki, ki so pripravil vrsto zanimivih razstav, s katerimi so opozorili na bogato dediščino, ki jih obdaja, a je širša javnost tako rekoč ne pozna. Sem sodi spominska cerkev sv. Duha v Javorci, o kateri so pripravili obsežno razstavo in z njo gostovali v številnih evropskih krajih, letos je bila postavljena v Idriji. Lani so izpostavili nemško kostnico in pripravili obsežno predstavitev teh spomenikov tudi v Furlaniji, pri tem pa so sodelovali z italijanskimi strokovnjaki. Med pomembno dediščino sodijo tudi ostanki gradu Kozlov rob nad Tolminom, ki ga domačini dobro poznajo kot rekreativno točko, manj pa kot ostanek gradu. Odločilna za večjo prepoznavnost je bila vključitev Občine Tolmin v strateškem projektu programa sodelovanja Interreg Italija-Slovenija, pod pokroviteljstvom katerega poteka tudi čezmejni projekt Merlin CV. In to je sprožilo idejo: trije gradovi, tisoč zgodb, več o tem v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič


14.11.2021

Vinagova klet

Martinov konec tedna je spet minil kilavo, če pa vam je tega svetnika morda uspelo pocukati za brado, ste verjetno bili v nasprotju z zakonom. Vsaj malo vinskega razpoloženja naj v vaše domove prinese Nedeljska reportaža. Kam naj se skrije ljubitelj vina, ko na planem in v lokalih nanj preži virus? Ideja je kot na dlani in jo generacije ljubiteljev vina poznajo že stoletja. Ko je najhuje, se je treba zateči v klet. Tako je storil tudi Marko Radmilovič v Nedeljski reportaži.


31.10.2021

NR – Lov na ščuko

Slovenija je zelo vodnata dežela, ki ponuja ogromno možnosti za ribolov. V naših vodah – tekočih in stoječih – živi 77 sladkovodnih vrst rib. Med njimi jih je 33 vrst trajno zaščitenih, za športni ribolov pa je zanimivih okoli 20 vrst. Med njimi je tudi ščuka. V Nedeljski reportaži se bomo odpravili ob Ribnike Opekarna Vrhnika, kjer bomo skušali ujeti to ribo, ki slovi po svoji izmuzljivosti in agresivnosti. Pa tudi po odličnem vidu. A Ribniki Opekarna s svojimi zaraščenimi bregovi ponujajo obilo mest, kjer se lahko ribič skrije in poskusi ščuko, ki ji pravijo tudi ''profesorica'' in ''kraljica sladke vode'', pretentati in spraviti na suho. Ali je to uspelo avtorju Alešu Ogrinu in njegovemu sogovorniku Juretu Furlanu iz Ribiške družine Vrhnika, boste izvedeli v Nedeljski reportaži.


24.10.2021

Josip Primožič Tošo – pot do spomenika telovadcu

Josip Primožič Tošo se je rodil leta 1900 v Ljubljani. Bil je vrhunski telovadec z najvišjimi odličji s svetovnih tekmovanj, udeleženec olimpijskih iger 1924 v Parizu, dve leti pozneje je na svetovnem prvenstvu v Lyonu postal podprvak na drogu in osvojil srebrno kolajno kot član vrste, 1927 pa se je na pregovarjanje Leona Štuklja preselil v Maribor, ker je ta ob sebi želel imeti vrhunskega telovadca, in postal član Sokola Maribor - Matica. Kot 28-letni mladenič je leta 1928 nastopil na svojih drugih olimpijskih igrah: v Amsterdamu je osvojil dve kolajni, srebrno na bradlji in bron kot član vrste. Leta 1930 je v Luksemburgu postal štirikratni prvak na svetovnem prvenstvu, ker pa se je tam smrtno ponesrečil reprezentant Anton Malej, je gimnastična vrsta predčasno zapustila tekmovanje in domov prinesla le diplome, odličij pa ne. V Luksemburgu je bil Primožič najboljši telovadec na svetu v skupni razvrstitvi in prosti vaji, na bradlji in konju z ročaji, z izbrano vrsto pa je osvojil tretje mesto. S 36 leti je nastopil še v Berlinu, na svojih tretjih in hkrati zadnjih olimpijskih igrah, v Pragi leta 1938 pa še zadnjič na svetovnem prvenstvu, tam je na bradlji in ekipno v mešanih vajah osvojil bronasti kolajni. To pa še ni vse. Bil je tudi odličen slikar, gledališki scenarist – osebnost, ki si zasluži pomnik. Pot do njega pa bomo spoznali v tokratni Nedeljski reportaži.


17.10.2021

Spust v jamo Štangovc

Odkrivanje podzemnega sveta je sicer delo jamarjev in speleologov, a v tokratni Nedeljski reportaži se bomo imeli priložnost tudi mi spustiti v brezno in občudovati podzemne kraške pojave. Pri tem ne bo šlo brez vrvi, oponk in plezalnih prijemov, saj je dostop do kraške jame, ki jo v katastru kraških jam Slovenije najdemo pod katastrsko številko 3893, dokaj težak. Podoživite spust v jamsko brezno v oddaji Nedeljska reportaža.


10.10.2021

Sopota pri Radečah

Sopota je reka, bolje rečeno, rečica, ki se v Radečah z desne strani izlije v reko Savo na nadmorski višini 200 m. Njena dolina in s tem seveda tudi večji del njenega toka potekata v smeri od zahoda proti vzhodu. Izvir leži v gozdu med vasjo Velika Preska in zaselkom Borovak na 760 m nadmorske višine in ima tri pritoke. Do izliva pa Sopota opravi skoraj 21 km dolgo pot. Veliko večino te poti teče skozi gozd, nekaj po kmetijskih površinah ter na koncu skozi strnjeno urbano okolje. Ta rečica je redek primer sonaravne rabe tekočih voda, ki je bil na Sopoti živ še po drugi svetovni vojni, ko je na njej delovalo vsaj 38 mlinov, 19 žag, 4 kovačije in 8 malih hidroelektrarn. To zanimivo dolino bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


03.10.2021

Prva.Ura.

V Sloveniji nam je uspelo ohraniti nekaj lepih šolskih poslopij. Sploh gimnazijske stavbe so pogosto okras svojih lokalnih okolij in eno najlepših takšnih poslopij stoji v Mariboru. Prva gimnazija Maribor ni le pomembna za zgodovino šolstva v mestu, temveč je tudi pomemben arhitektonski spomenik. A oddaja Nedeljska reportaža govori o enem samem detajlu na veličastni fasadi te stavbe. Govori o uri. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.


Stran 7 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov