Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljska reportaža

08.07.2018


Cerkev, ki so jo gradili vojaki avstro-ogrske monarhije, je eden najlepših kulturnih spomenikov iz prve svetovne vojne v Evropi

V odmaknjeni dolini reke Tolminke, stran od glavnih prometni poti, v tišini gora, ki ga obdajajo, stoji eden najlepših kulturnih spomenikov prve svetovne vojnecerkev Sv. Duha v Javorci. Svetišče, ki na eni strani priča o grozodejstvih vojne, na drugi pa o slogi, lepoti in želji po miru.

S starim znakom evropske kulturne dediščine se je cerkev ponašala že prej, lani pa je ponovno prejela ta znak – po novih, zahtevnejših merilih. Tako je poleg bolnišnice Franja postala drugi slovenski kulturni spomenik in eden izmed 38 v Evropi, ki jim Evropska komisija priznava posebno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope ter pri razširjanju skupnih evropskih vrednot. Sporočilo cerkve, ki je bila leta 1999 razglašena tudi za kulturni spomenik državnega pomena, je mir, posebna pa je tudi zaradi svojega zgodovinskega pomena, lepote arhitekture in okolice ter zato, ker gre za ekumensko cerkev – v njej izvajajo tudi bogoslužja drugih veroizpovedi, ne le katoliške.

Svetišče stoji v občini Tolmin, ki je tudi njegova lastnica, iz Tolmina pa poleti do izhodišča za kratek vzpon do cerkvice vozijo tudi avtobusi. Ta kraj spomina se namreč nahaja v Triglavskem narodnem parku, na 571 metrih nadmorske višine, na majhni planoti, polni s pašniki in obdani z gorami – zato domačini pravijo, da grejo v Javorco, ne na Javorco. Pogled nanjo se nam odpre šele na koncu, kot nagrada za kratek, a ne ravno položen vzpon. Takrat zagledamo mogočno kamnito stopnišče, leseno cerkev, na zunanjih straneh katere je naslikanih 20 grbov dežel nekdanje avstro-ogrske monarhije, in stolp s sončno uro …

Petra Rovšček, vodnica po cerkvi: »Tako znotraj kot zunaj je nekaj unikatnega. Ta cerkev je najlepši spomenik prve svetovne vojne, verjetno v vsej Evropi. Znak evropske dediščine pomeni, da so Evropejci spoznali, da to ni slovenski spomenik. Je spomenik prve svetovne vojne, spomenik osrednje Evrope, vseh narodov, ki so se tu borili.«

 

Vojaki so jo zgradili v 7 mesecih 

Po enem letu pozicijskega bojevanja na vrhovih, ki obkrožajo Javorco, se je poveljstvo avstro-ogrske vojske, ki je imelo tam bazo, domislilo, da bi lahko postavili spomenik padlim. Zmagala je zamisel dunajskega slikarja Remigiusa Geylinga, ki pa ni vključevala le spomenika, temveč tudi kapelo oz. cerkev, ki bi bila v uteho vojakom različnih narodnosti in veroizpovedi, ki ostajajo na soški fronti. Vojaki 3. gorske brigade so svetišče v secesijkem slogu gradili manj kot leto dni – od 1. marca in 1. novembra 1916. V notranjosti naredijo največji vtis imena padlih, vžgana na hrastove lesene deske, narejene iz škatel za strelivo. Čeprav je na njih 2564 imen (vojaki so zaradi strahu poveljnikov, da bodo dezertirali, prihajali iz vzhodnih delež monarhije), je to le majhen delež tistih, ki so med prvo svetovno vojno izgubili življenje v tistem predelu Julijskih Alp. Še vedno se zgodi, da pridejo potomci padlih in na njih iščejo ime svojega prednika. “Če ga najdejo, je prizor zelo čustven,” pravi Rovščkova.

Ker je cerkev iz macesnovega lesa, potrebuje nenehno obnovo. Sicer sta ji prizanesli tako prva kot druga svetovna vojna, ne pa tudi zanemarjanje po drugi svetovni vojni in potresi v Posočju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Cerkev je last občine Tolmin, zato za obnove in delovanje danes skrbi občina, tudi ob pomoči Turistično-informacijskega centra Tolmin, Tolminskega muzeja, ki je ob obletnici pripravil razstavo 100 let bazilike miru, zavoda RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo.


Nedeljska reportaža

886 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Nedeljska reportaža

08.07.2018


Cerkev, ki so jo gradili vojaki avstro-ogrske monarhije, je eden najlepših kulturnih spomenikov iz prve svetovne vojne v Evropi

V odmaknjeni dolini reke Tolminke, stran od glavnih prometni poti, v tišini gora, ki ga obdajajo, stoji eden najlepših kulturnih spomenikov prve svetovne vojnecerkev Sv. Duha v Javorci. Svetišče, ki na eni strani priča o grozodejstvih vojne, na drugi pa o slogi, lepoti in želji po miru.

S starim znakom evropske kulturne dediščine se je cerkev ponašala že prej, lani pa je ponovno prejela ta znak – po novih, zahtevnejših merilih. Tako je poleg bolnišnice Franja postala drugi slovenski kulturni spomenik in eden izmed 38 v Evropi, ki jim Evropska komisija priznava posebno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope ter pri razširjanju skupnih evropskih vrednot. Sporočilo cerkve, ki je bila leta 1999 razglašena tudi za kulturni spomenik državnega pomena, je mir, posebna pa je tudi zaradi svojega zgodovinskega pomena, lepote arhitekture in okolice ter zato, ker gre za ekumensko cerkev – v njej izvajajo tudi bogoslužja drugih veroizpovedi, ne le katoliške.

Svetišče stoji v občini Tolmin, ki je tudi njegova lastnica, iz Tolmina pa poleti do izhodišča za kratek vzpon do cerkvice vozijo tudi avtobusi. Ta kraj spomina se namreč nahaja v Triglavskem narodnem parku, na 571 metrih nadmorske višine, na majhni planoti, polni s pašniki in obdani z gorami – zato domačini pravijo, da grejo v Javorco, ne na Javorco. Pogled nanjo se nam odpre šele na koncu, kot nagrada za kratek, a ne ravno položen vzpon. Takrat zagledamo mogočno kamnito stopnišče, leseno cerkev, na zunanjih straneh katere je naslikanih 20 grbov dežel nekdanje avstro-ogrske monarhije, in stolp s sončno uro …

Petra Rovšček, vodnica po cerkvi: »Tako znotraj kot zunaj je nekaj unikatnega. Ta cerkev je najlepši spomenik prve svetovne vojne, verjetno v vsej Evropi. Znak evropske dediščine pomeni, da so Evropejci spoznali, da to ni slovenski spomenik. Je spomenik prve svetovne vojne, spomenik osrednje Evrope, vseh narodov, ki so se tu borili.«

 

Vojaki so jo zgradili v 7 mesecih 

Po enem letu pozicijskega bojevanja na vrhovih, ki obkrožajo Javorco, se je poveljstvo avstro-ogrske vojske, ki je imelo tam bazo, domislilo, da bi lahko postavili spomenik padlim. Zmagala je zamisel dunajskega slikarja Remigiusa Geylinga, ki pa ni vključevala le spomenika, temveč tudi kapelo oz. cerkev, ki bi bila v uteho vojakom različnih narodnosti in veroizpovedi, ki ostajajo na soški fronti. Vojaki 3. gorske brigade so svetišče v secesijkem slogu gradili manj kot leto dni – od 1. marca in 1. novembra 1916. V notranjosti naredijo največji vtis imena padlih, vžgana na hrastove lesene deske, narejene iz škatel za strelivo. Čeprav je na njih 2564 imen (vojaki so zaradi strahu poveljnikov, da bodo dezertirali, prihajali iz vzhodnih delež monarhije), je to le majhen delež tistih, ki so med prvo svetovno vojno izgubili življenje v tistem predelu Julijskih Alp. Še vedno se zgodi, da pridejo potomci padlih in na njih iščejo ime svojega prednika. “Če ga najdejo, je prizor zelo čustven,” pravi Rovščkova.

Ker je cerkev iz macesnovega lesa, potrebuje nenehno obnovo. Sicer sta ji prizanesli tako prva kot druga svetovna vojna, ne pa tudi zanemarjanje po drugi svetovni vojni in potresi v Posočju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Cerkev je last občine Tolmin, zato za obnove in delovanje danes skrbi občina, tudi ob pomoči Turistično-informacijskega centra Tolmin, Tolminskega muzeja, ki je ob obletnici pripravil razstavo 100 let bazilike miru, zavoda RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo.


01.01.2023

Čas na koledarju in uri

Tokratna Nedeljska reportaža se bo v duhu praznika pomudila ob koledarju in uri. Nastajanje in izoblikovanje koledarja ima bogato in zanimivo zgodovino, nastajanje, uravnavanje in vzdrževanje merilcev časa pa je znanost in obrt hkrati.


11.12.2022

Žulike v muzeju na prostem Rogatec

V histeriji varovanja tradicije, ki je to državo zajela v zadnjih desetletjih, se je varuhom naše dediščine spotaknilo že na nižjih stopnicah. Dvorni etnologi so spisali na kopice knjig, folklorne skupine so odplesale na stotine plesov in turistična društva so pripravila na tisoče veselic, s prikazom starih običajev. Le redki so šli korak dalje. Le redki so ohranili materialno dediščino. Ker les gnije, kamen se kruši in temelji se ugrezajo. Stavbe ne poznajo teorije in raziskovalnih nalog. Stavbe ali stojijo ali propadejo! In stavbe je mogoče ohraniti tudi tako, da jih prenesemo v muzej - čisto poseben muzej, ki ga je Marko Radmilovič obiskal v Rogatcu.


04.12.2022

Bralna značka

Pred 61 leti so na Prevaljah začeli bralno značko, ki je prerastla v vseslovensko gibanje. O tem, kako ohranjati kulturo branja tudi v digitalnem svetu, bo tekla beseda v Nedeljski reportaži. Na Prevaljah pripravljajo muzej bralne značke in kraj z branjem res živi. Naši gosti: pisatelj Primož Suhodolčan, učiteljica Greta Jukič in župan Matic Tasič.


27.11.2022

Geološki sprehod po Ljubljanskem gradu

Ste že kdaj med sprehodom opazovali kamne? Se vprašali kakšno zgradbo imajo, kako so nastali in kaj nam lahko povedo o naši daljni preteklosti? Morda ste opazili tudi kakšen fosilni ostanek v naravnem kamnu? Ljubljanski grad je v geološkem pogledu zelo zanimiv, saj lahko tam najdemo veliko značilnih slovenskih kamnin, različne vrste fosilov in nekaj vrst tekstur – posebnih oblik v kamninah, ki so zanimive za razlago geološkega okolja, v katerem so nastale. V tokratni Nedeljski reportaži vas vabimo, da se z Matevžem Novakom z Geološkega zavoda Slovenije in novinarko Petro Medved odpravite na geološki sprehod na Ljubljanski grad.


20.11.2022

Na gostoljubnem Kogu: obnovljena hiša govori in vabi

Kog v ljutomersko-ormoških goricah v pozni jeseni razkriva svoje zaklade, pa tudi mladostno zagnanost mladih moči, ki so se oprijele dela v obnovljenem objektu, znanem kot Košárkina hiša. Kakšna je njena zgodba, zakaj se je obnova začela pri kleti in ne morda pri strehi? Kaj vas čaka, ko vas bo pot zanesla na Kog, izveste ob poslušanju Nedeljske reportaže.


13.11.2022

Vino na meji: Kako se arhivira vino

Vino je znamenita slovenska ikona; res, da ima to pijačo večina narodov za svojo ikono, vendar Slovenci, kot po navadi, spet pretiravamo. Ljudsko blago, nacionalni ponos, lokalpatriotstvo, politične elite in bog ve, kaj še vse, smo ubogi pijači nakopali za vrat! Slovensko vinogradništvo pač je takšno, kot je; organizacijsko vpeto med vikendaše na eni strani in ogromne posocialistične kleti na drugi strani! Vmes so individualni pridelovalci in vampirski gostinci, vsi skupaj pa prepuščeni krutosti trga. Tudi slovenska vina so takšna, kot so: od vrhunske kakovosti prek industrijske pridelave vse do v tujini težko razumljenih posebnosti, se tke naš vinski svod. O vinu bo na martinovo nedeljo tekla beseda tudi v Nedeljski reportaži. Pripravil jo je Marko Radmilovič.


06.11.2022

Prestižne mehanske ročne ure

Ura je mehanska naprava, ki kaže čas. Je eden izmed najstarejših človekovih izumov, saj prve omembe sončne ure zasledimo že leta 742 pred našim štetjem. Skozi razvoj in čas so sestopile s stolpov in zvonikov in svoje mesto našle tudi na zapestjih. Danes vrhunec urarske industrije predstavljajo mehanske ročne ure prestižnih znamk. To so ure, katerih cene – zaradi načina izdelave, mehanizmov in komplikacij – lahko dosežejo vrtoglave zneske. Ob tem pa tistim, ki jih nosijo, kot bomo izvedeli v današnji Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, ne pomenijo le časomera, ampak mnogo več. A kljub vrhuncu urarske obrti, ki jih predstavljajo prestižne mehanske ročne ure, je zanje treba ustrezno poskrbeti in jih vzdrževati, kdaj tudi popraviti. Sprehodimo se torej skozi urarsko delavnico.


30.10.2022

Črna pri Kamniku

Zgodovina rudarjenja na Slovenskem ima zelo bogato in dolgo tradicijo. Poleg zelo znanih rudarskih središč, od Idrije do revirjev in recimo Velenja, je tu še vrsta manjših krajev, v katerih so nekoč rudarili. Eden takih je tudi Črna pri Kamniku. Najdišča v Črni ležijo severovzhodno od Kamnika, dobre tri kilometre vzhodno od vasi Stahovica, v dolini Črne ob potoku s tem imenom. Dostopna so po cesti, ki iz Kamnika skozi Črnivec vodi proti Gornjemu Gradu. Najdišče je bilo znano po pridobivanju kaolina, zato je dobilo ime Rudnik kaolina Črna. Vendar je bil kaolin le trgovsko ime, saj prevladuje glineni mineral illit. Tega so pridobivali le v dolini Črne, drugje so rudišča samo raziskovali. Več o razvoju in usodi rudnika kaolina Črna pa v nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


23.10.2022

Slovenci na Dunaju v zgodovini pustili številne sledi

Med gradniki naroda in državnosti sta gotovo znanje in tudi univerza. Da je bila ta leta 1919 ustanovljena v Ljubljani, je bil velikanski korak naprej pri vzpostavljanju slovenske identitete. Predtem je bil več kot pol tisočletja politično, duhovno in kulturno središče slovenskih dežel, vključenih v habsburško monarhijo, Dunaj. Na dunajski univerzi je v letih od 1848 do 1918, ko je habsburška monarhija razpadla, študiralo tudi 1897 študentov iz Kranjske. Ključno finančno pomoč jim je dajala predvsem Knafljeva ustanova, ki deluje še danes. Ustanovljena je bila sicer že dosti prej – leta 1676. Pridih s kranjskega, slovenskega ozemlja torej, je najti marsikje na Dunaju, pojasnjuje kurator Knafljeve ustanove Anton Levstek. Na to spominjajo spominske plošče, doprsni kipi, seznama zaslužnih profesorjev in rektorjev na dunajski univerzi, ki so bili doma prav s Kranjskega, ter številne arhitekturne znamenitosti in drugi kulturni spomeniki.


16.10.2022

Preporod starodobnih vinskih trt: Zakaj so pozabljene sorte vinske trte znanosti spet zanimive?

Bela kavka, Gosjenog, Ložinka, Vranek, Zagajec in Zelenika je nekaj imen starih sort vinske trte, ki so se skoraj po čudežu ohranile do današnjih dni. Kje jih najti in zakaj je to, kar je bilo zadnjih nekaj generacij v največji meri pozabljeno, spet pomembno, bomo izvedeli v družbi raziskovalcev s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Oddajo Nedeljska reportaža je pripravil Stane Kocutar.


09.10.2022

Streha na veliki redovni cerkvi Žičke kartuzije: Odmevi belih menihov

V Nedeljski reportaži gremo danes po sledeh zgodbe, ki je v preteklih mesecih kar dobro razburkala del laične in precej večji del strokovne javnosti. Ob obnovi samostanskega kompleksa v Žičah so na novo ostrešili tudi ruševine cerkve sv. Janeza Krstnika. Samostanski kompleks je obiskal Marko Radmilovič.


25.09.2022

Mofete, mineralni izviri in slatine

Slovenske gorice niso samo največje slovensko gričevje, sestavljeno iz sedimentnih kamenin, ki niso nič drugega kot usedline že davno izginulega panonskega morja, ampak so tudi veliko več. Ta valovita pokrajina med avstrijsko in hrvaško mejo je omejena z rekama Muro in Dravo. Tu gojijo izvrstna vina, tu so gradovi, jezera, dobri ljudje in naravne znamenitosti, ki jim ni para. To so slatine, mineralni izviri in mofete, za katere najbrž še niste slišali. Mofeta je naravni izvir, ki se na površju vidi kot reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo plini, največkrat hladen in skorajda čist ogljikov dioksid. Navadno je ta suha oziroma je njena kotanja zapolnjena le z deževnico, in vodna gladina živahno brbota, ko plin prehaja iz vode v ozračje. V Sloveniji so mofete predvsem na območju Slovenskih goric, v vzhodnem, panonskem delu države. V svetu pogosto kažejo na aktivno ognjeniško delovanje, ki ga v Sloveniji ni več, zato so bolj posledica dobrih 30 kilometrov globokih prepustnih con, ki segajo v zemljino skorjo. Mofete, slatine in mineralni izvir bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


18.09.2022

Štajerski argo: Junaki tonemskega naglasa

Po Nedeljsko reportažo se tokrat odpravljamo k našim kolegom na radio Maribor. In še k mnogim drugim ustvarjalcem, ki so se združili okoli projekta »Štajerski argo«! Prvič pa na nacionalni ravni v tokratni Nedeljski reportaži tudi razkrivamo osebo, ki se je kar štiri leta uspešno skrivala za enkratnim slovarjem mariborskega in na splošno štajerskega izrazoslovja. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.


11.09.2022

Društvo Šola zdravja

Naslednje pol ure vas v Nedeljski reportaži vabimo, da se razgibate. Začeti dan z gibanjem pomeni, da dobro vplivate na svoje zdravje, razlagajo v Društvu Šola zdravja, v katerem organizirajo jutranjo telovadbo, imenovano 1000 gibov, že v 90 občinah po Sloveniji. Z vadbo skrbijo za ohranjanje in izboljšanje zdravja udeležencev, predvsem starejših. Njihovi udeleženci vadijo v skupinah vsako jutro in v vsakem vremenu, 30 minut. Jutranji telovadbi v ljubljanskem Tivoliju se je pridružila tudi novinarka Petra Medved.


28.08.2022

Ajdna - pomembno arheološko najdišče nad Žirovnico

V tokratni Nedeljski reportaži vas bomo odpeljali na Gorenjsko, na kamniti vrh pod Stolom, ki ni zanimiv le za pohodnike, temveč tudi za ljubitelje zgodovine. Potovali torej ne bomo le po zemljevidu, temveč tudi v času in se preselili 1.500 let ali še več v preteklost. Vabljeni na Ajdno, pomembno arheološko najdišče v Sloveniji, ki leži nad Žirovnico na tisoč metrih nadmorske višine …


21.08.2022

Sveži Miklavž na Gori

Nedeljska reportaža se bo tokrat vzpela k svetemu Miklavžu na Goro, na vzpetino nad Tuhinjsko dolino, ki je skriti biser za izletnike in ljubitelje kulturne dediščine. Sveti Miklavž skozi vse leto pripoveduje zgodbe, ki jih je skril v vsak kotiček svoje gore - naj gre za zidove protiturškega tabora, pisano poslikani cerkveni strop, etnološke zanimivosti stare mežnarske domačije ali pa za prečudovite razglede.


14.08.2022

Balkan Express 2022: Kaj se skriva za južno mejo?

Zadnje tedne in mesece iz dežel na balkanskem polotoku ponovno prihajajo vznemirljive novice. Prostore nekdanje skupne države politika po novem imenuje »Države zahodnega Balkana«, novinarstvo uporablja izraz »regija,« nostalgiki pa jih še kar kličejo za »bivšo Jugoslavijo!« Nekoliko manj je oglaševano, da mnogo Slovencev, ali pač prebivalcev Slovenije, vsako leto obišče države južno od Kolpe. Ne le obal Jadranskega morja, temveč tudi notranjost. Ali kot turisti ali PA se vračajo v svoje rojstne kraje. Med vso to pisano množico, ki se poleti poti na balkanskih mejah, se je letošnjega avgusta znašel tudi Marko Radmilovič. Svoja doživetja in vtise je popisal v tokratni Nedeljski reportaži


07.08.2022

Prelepo kopališče, ki to ne bi smelo biti

Če se peljete proti Šmarni gori čez Tacenski most, boste na levi strani zagledali brzice in okoli njih kamnite tribune. Le redki so tisti, ki vsaj nekajkrat na leto niso slišali za tekme v veslanju na dvijih vodah, ki se na tem mestu odvijajo. A če obiščete tekmovališče poleti, v času, ko tam ni tekem, je prizor popolnoma drugačen – tekmovališče se spremeni v čisto pravo plažo – s sončniki, brisačami in stotnijami kopalcev, ki se nastavljajo soncu. A pozornemu opazovalcu ne bo ušel napis, ki opozarja, da je kopanje tukaj smrtno nevarno in na lastno odgovornost. Jure K. Čokl se je o tem pogovarjal z Maretom Kosičem, Janezom Čižmanom in Andrejem Česnjem. Poslušali bomo ponovitev oddaje.


31.07.2022

Kako si je pohorski gozd utrl pot v muzej ?

Družina Pahernik in sonaravno gospodarjenje z gozdom v radeljski enoti Koroškega pokrajinskega muzeja Dobrih 500 hektarjev gozdov, ki so bili nekoč v lasti inženirja Franja Pahernika (1882–1976), pionirja sonaravnega gozdarstva na Slovenskem, danes občudujejo strokovnjaki od blizu in daleč. Njihovo povezanost z družino Pahernik bomo v tokratni Nedeljski reportaži spoznavali na terenu in v enoti Koroškega pokrajinskega muzeja v Radljah ob Dravi. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.


24.07.2022

Stritarjeva kašča

Nedeljska reportaža se je tokrat ustavila v Podsmreki pri Velikih Laščah in obiskala staro, s slamo krito kaščo na domačiji, kjer se je rodil pisatelj, pesnik in dramatik Josip Stritar. Kašča danes še vedno služi svojemu osnovnemu namenu, z zbirko starega kmečkega orodja pa je tudi pomnik lokalne kulturne dediščine. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov