Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Viteško dvorano v gradu Brežice krasijo edinstvene baročne freske z mitološko vsebino.
Graščaki, gradovi, vitezi že od nekdaj burijo našo domišljijo in zato ni čudno, da imamo v mnogih slovenskih krajih najrazličnejše grajske prireditve, srednjeveške tržnice, sejme in druge bolj ali manj posrečene prireditve na to temo. V nekaterih primerih si lahko privoščimo srednjeveško pojedino ali pa celo prespimo v katerem od gradov, spet drugod pa lahko občudujemo grajsko stavbo, kjer posebno pozornost pritegnejo tako imenovane viteške dvorane. Ena takih je tudi viteška dvorana v gradu Brežice ( tu domuje Posavski muzej Brežice), ki je zagotovo nekaj posebnega. Krasijo jo namreč baročne freske, ki so edinstvene na Slovenskem in zato je celotna dvorana prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino.
Nastanek te dvorane sega v konec 17. in začetke 18. stoletja, ko je plemiška rodbina Attems spremenila brežiški grad v reprezentativni dvorec. Takrat so s prezidavo oziroma rušenjem dveh ločenih prostorov dobili veliko enotno dvorano, ki nosi danes ime viteška dvorana. In o njej bo tekla beseda v Nedeljski reportaži.
Oži Lorber, kustosinja za umetnostno zgodovino v Posavskem muzeju Brežice.
Aleš Vene, akademski restavrator v Posavskem muzeju Brežice.
Andreja Matijevec, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov v Posavskem muzeju Brežice.
Doc. dr. Franci Lazarini znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani.
V oddaji boste slišali, da se je izraz viteška dvorana začel uveljavljati šele v 18. in 19. stoletju, ko so zaradi neke nostalgije za srednjim vekom in vitezi začeli v gradovih večje dvorane imenovati kar viteške dvorane, čeprav te z vitezi niso imele nikakršne povezave.
Tudi v Posavskem muzeju v Brežicah se je viteška dvorana najprej imenovala slavnostna dvorana. Pred desetletjem pa je dobila sedanje ime. Najbolje, da si sposodimo opis, ki so ga na svoj spletni strani objavili v Posavskem muzeju Brežice:
"Viteška dvorana s svojo fresko poslikavo je edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Zaradi impozantnega, v celoti poslikanega dvoranskega prostora je prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, vključena v sklop muzejskih zbirk.
Viteška dvorana je prostor, kjer se vedno nekaj dogaja.
889 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Viteško dvorano v gradu Brežice krasijo edinstvene baročne freske z mitološko vsebino.
Graščaki, gradovi, vitezi že od nekdaj burijo našo domišljijo in zato ni čudno, da imamo v mnogih slovenskih krajih najrazličnejše grajske prireditve, srednjeveške tržnice, sejme in druge bolj ali manj posrečene prireditve na to temo. V nekaterih primerih si lahko privoščimo srednjeveško pojedino ali pa celo prespimo v katerem od gradov, spet drugod pa lahko občudujemo grajsko stavbo, kjer posebno pozornost pritegnejo tako imenovane viteške dvorane. Ena takih je tudi viteška dvorana v gradu Brežice ( tu domuje Posavski muzej Brežice), ki je zagotovo nekaj posebnega. Krasijo jo namreč baročne freske, ki so edinstvene na Slovenskem in zato je celotna dvorana prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino.
Nastanek te dvorane sega v konec 17. in začetke 18. stoletja, ko je plemiška rodbina Attems spremenila brežiški grad v reprezentativni dvorec. Takrat so s prezidavo oziroma rušenjem dveh ločenih prostorov dobili veliko enotno dvorano, ki nosi danes ime viteška dvorana. In o njej bo tekla beseda v Nedeljski reportaži.
Oži Lorber, kustosinja za umetnostno zgodovino v Posavskem muzeju Brežice.
Aleš Vene, akademski restavrator v Posavskem muzeju Brežice.
Andreja Matijevec, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov v Posavskem muzeju Brežice.
Doc. dr. Franci Lazarini znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani.
V oddaji boste slišali, da se je izraz viteška dvorana začel uveljavljati šele v 18. in 19. stoletju, ko so zaradi neke nostalgije za srednjim vekom in vitezi začeli v gradovih večje dvorane imenovati kar viteške dvorane, čeprav te z vitezi niso imele nikakršne povezave.
Tudi v Posavskem muzeju v Brežicah se je viteška dvorana najprej imenovala slavnostna dvorana. Pred desetletjem pa je dobila sedanje ime. Najbolje, da si sposodimo opis, ki so ga na svoj spletni strani objavili v Posavskem muzeju Brežice:
"Viteška dvorana s svojo fresko poslikavo je edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Zaradi impozantnega, v celoti poslikanega dvoranskega prostora je prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, vključena v sklop muzejskih zbirk.
Viteška dvorana je prostor, kjer se vedno nekaj dogaja.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov