Antični mitrej nad belokranjsko vasjo Rožanec spada med bolj mistične in privlačne spomenike na Slovenskem

Bela krajina! Srce ti kar samo zaigra, ko se prek Gorjancev spustiš v to prijazno pokrajino, ki vabi na potep in odkrivanje bogate naravne in kulturne dediščine.  Eden najbolj skrivnostnih spomenikov je zagotovo rimski mitrej, ki leži sredi gozda Judovje nad vasjo Rožanec. Tu je bil po ocenah strokovnjakov antični kamnolom in v navpično steno so najverjetneje v drugem stoletju našega štetja vklesali relief boga Mitre. Mitraizem je bil vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlim, ki se razreši z daritvijo. Izviral naj bi iz prastare perzijske vere, v naše kraje pa so mitraizem prinesli predvsem rimski vojaki, uradniki  in trgovci. V naših krajih so našli  devet mitrejev, največ jih je na Ptuju. Na mitrej v Rožancu  pa je opozoril  Josip Mantuani, ki je leta 1921 izvedel prva dokumentirana arheološka izkopavanja. Na podlagi najdb so ocenili, da je bilo to svetišče – mitrej le občasno v uporabi. In to svetišče – mitrej bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža.

Sogovorniki

Fotozgodba

Zgornja slika: Mitrej pri Rožancu. V zahodno steno opuščenega antičnega kamnoloma je bil najpozneje konec 2. stoletja n. št. vklesan relief s podobo Mitre in spremljajočimi podobami.

Zgornja slika: Mitrej je bil postavljen v naravno okolje in je zato izpostavljen različnim vremenskim razmeram in naravnim neprilikam, zato je treba toliko bolj  redno opravljati monitoring spomenika in skrbeti za njegovo vzdrževanje.

Zgornja slika: Leta 2007 narejen nadstrešek nad reliefom vsaj delno zadržuje meteorno vodo, ki počasi briše podobe in posvetilni napis.

Zgornja slika: Leta 2008 je bilo izvedeno tridimenzionalno skeniranje reliefa v naravi in tudi kopije, ki je bila narejena leta 1953 in je danes v Belokranjskem muzeju Metlika.

Sodelovanje

Mitrej v Rožancu je res edinstven spomenik, ker je postavljen sredi kraške gmajne v opuščenem kamnolomu, kar mu daje svojevrsten mistični pridih. Toda narava je neizprosna, žled je dodobra zdesetkal starodavna drevesa, ki so ga obkrožala, svoje pa doda vsakokraten dež, ki grize upodobitve na reliefu. Za rešitev bo treba zelo veliko napora, premisleka in smelih odločitev, upajmo le, da ne bo prepozno in bo od reliefa ostala le razjedena skalna stena. Brez sodelovanja vseh od občine Črnomelj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, organizacijska enota Novo mesto, do krajanov KS Petrova vas, se mitrej ne bi ohranil. Skrb in sodelovanje pa bosta potrebna še naprej.

Vtisi