Luči v temi

Nekoč je bilo res tako, svetilniki so pomenili predvsem luč v temi, luč, ki je ladjam kazala pot in jih vodila mimo nevidnih čeri. Tako je bilo od antike naprej in tudi še v 19. stoletju, ko je bilo na vzhodni obali Jadranskega morja zgrajenih 63 kamnitih svetilnikov. Danes jih stoji še 52, vse po vrsti pa je obiskal in popisal Mitja Zupančič, pisatelj, pesnik, publicist, urednik, morjeplovec in preučevalec pomorske dediščine tega dela Jadrana.

Med drugim nas je opozoril, da so ti svetilniki, ki jih je vse po vrsti dala zgraditi avstro-ogrska monarhija, pomenili konec piratske obrti. Prvi izmed njih je bil zgrajen v sosednji Savudriji, in sicer leta 1818. Slovenska obala ima enega samega, piranskega. Stoji na rtu Madona na piranski punti. Zgrajen je bil leta 1872, svetilniško stanovanje pa je zadnji svetilničar zapustil leta 1976. Kaže, da je bil zgrajen na mestu, ki so ga že pred tisočletjema uporabljali za osvetljevanje morske poti.

Njegova današnja podoba obiskovalca lahko zapelje, saj ne gre le za svetilnik, ampak celo štiri objekte na kupu. Najprej gre tu za svetilniško zgradbo, ki ima tudi opuščeno svetilničarsko stanovanje. Na njem je le dvometrski stolp, na balkonu pa je obod izjemnega vodnjaka, ki nikoli ne presahne. To je nevidna posebnost tega objekta. Kot da bi svetilnik držal vodnjak v naročju, viden pa je le, če se povzpnete na zgradbo. Zraven vodnjaka stoji sodobna signalna naprava, kakršne danes skrbijo za morski promet. Na svetilnik sta naslonjena še obnovljen gotski stolp in cerkev Marije Zdravja, ki je bila nekoč Klementova cerkev.

Kot razkriva Nedeljska reportaža, usoda edinega slovenskega svetilnika še ni čisto gotova. Tu in tam je dosegljiv javnosti, kdaj bo v celoti obnovljen, pa še vedno ni znano. Občina ga je za nadaljnjih pet let dala v omejeno upravljanje piranski Skupnosti Italijanov Giuseppa Tartinija, kar je pomemben korak naprej k zagotavljanju gotove usode tega kulturnega spomenika.