Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 40 let od odkritja najvišje ležeče turistične jame v naši državi
Leto 2021 bomo v Nedeljski reportaži začeli pod površjem Zemlje. Jamski svet je čisto svoj svet, pravijo jamarji, ki prizadevno raziskujejo to dimenzijo naše države. Da jim gre dobro, kaže podatek, da je v Sloveniji registriranih več kot 13.000 jam. Vsako leto jih na novo odkrijejo od 100 do 200. Razlog, da se bomo napotili v podzemlje, pa je tudi ta, da je bilo na pobudo Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, leto 2021 proglašeno za svetovno leto jam in krasa. V nadaljevanju bomo oboje združili in šli na radijski ogled Snežne jame na Raduhi.
Je najvišje ležeča turistična jama v naši državi, v kateri je – precej netipično za visokogorje – mogoče opazovati kraške pojave. Letos mineva 40 let od njenega odkritja. Leta 1981 je bil pri odkritju zraven tudi Darko Naraglav, član Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, ki jamo upravlja:
"Zadnji dan tabora, bila je nedelja, ko smo že odhajali, smo odkrili to udornico. V njej je bilo nekaj metrov snega, med snegom in skalno steno pa smo opazili razpoko, iz katere je močno pihalo in to je bil za nas neki pokazatelj, da so spodaj večji prostori. Sneg smo malo odkopali, spustili v jamo enega fanta, Polovičko, tako smo mu rekli, ker je bil tak bolj majhen, in dejansko ugotovili, da gre jama naprej noter. Prvi dan smo prišli do brezna in v tej veri smo odšli domov, ker s seboj nismo imeli opreme, da bi se lahko spustili vanj. Čez 14 dni smo šli spet gor. Trije so šli prej gor, da bi to brezno opremili. Ko smo prišli drugi, so oni že vriskali, ker se je že dejansko videlo, da gre jama naprej in ji ni konca. Do takrat, vsaj na naših tleh, česa takšnega še nismo doživeli."
Prvi del jame je mrtev, fosilen, kapniki zaradi prenizke temperature tam ne rastejo. Zato pa rastejo ledeni kapniki in ko so razmere primerne, nastanejo tudi ledeni stebri. V začetnem delu jame je t. i. praled. Jama oživi, ko temperatura zraste vsaj do treh stopinj in pol. Na to, da se nekaj dogaja, kažejo kapljice, ki so prisotne na kamnini:
"Vsak kapnik ima kapljico, kapljica pomeni življenje, pomeni rast. V tem delu jama oživi, kapniki se tvorijo, iz odlomljenih delov rastejo novi."
Jama je zanimiva tudi zato, "ker je prinesla nekatera zanimiva odkritja o geološki in kraški preteklosti našega ozemlja", pravi izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa. Njeni sodelavci so v jami nazadnje raziskovali jamsko mleko. Kapniki, na katerih se nahaja, so beli, mehki, v sigotvorni vodi so mikroorganizmi, ki so tudi v kravjem mleku.
Turistični del Snežne jame je dolg približno 600 metrov, celoten glavni rov 1400, skupaj pa so jamarji do zdaj izmerili več kot dva kilometra prostorov. Jamarskemu klubu Črni Galeb iz Prebolda sicer največ težav povzroča začetni del jame. Zaradi podnebnih sprememb se led v jami že nekaj let vztrajno znižuje, kar onemogoča dostop do jame oz. je zanj treba vsako leto poskrbeti na novo. Jamarje pa seveda vznemirja tudi še neodkrito – prepričani so, da Snežne jame še niso popolnoma raziskali.
894 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Letos mineva 40 let od odkritja najvišje ležeče turistične jame v naši državi
Leto 2021 bomo v Nedeljski reportaži začeli pod površjem Zemlje. Jamski svet je čisto svoj svet, pravijo jamarji, ki prizadevno raziskujejo to dimenzijo naše države. Da jim gre dobro, kaže podatek, da je v Sloveniji registriranih več kot 13.000 jam. Vsako leto jih na novo odkrijejo od 100 do 200. Razlog, da se bomo napotili v podzemlje, pa je tudi ta, da je bilo na pobudo Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, leto 2021 proglašeno za svetovno leto jam in krasa. V nadaljevanju bomo oboje združili in šli na radijski ogled Snežne jame na Raduhi.
Je najvišje ležeča turistična jama v naši državi, v kateri je – precej netipično za visokogorje – mogoče opazovati kraške pojave. Letos mineva 40 let od njenega odkritja. Leta 1981 je bil pri odkritju zraven tudi Darko Naraglav, član Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, ki jamo upravlja:
"Zadnji dan tabora, bila je nedelja, ko smo že odhajali, smo odkrili to udornico. V njej je bilo nekaj metrov snega, med snegom in skalno steno pa smo opazili razpoko, iz katere je močno pihalo in to je bil za nas neki pokazatelj, da so spodaj večji prostori. Sneg smo malo odkopali, spustili v jamo enega fanta, Polovičko, tako smo mu rekli, ker je bil tak bolj majhen, in dejansko ugotovili, da gre jama naprej noter. Prvi dan smo prišli do brezna in v tej veri smo odšli domov, ker s seboj nismo imeli opreme, da bi se lahko spustili vanj. Čez 14 dni smo šli spet gor. Trije so šli prej gor, da bi to brezno opremili. Ko smo prišli drugi, so oni že vriskali, ker se je že dejansko videlo, da gre jama naprej in ji ni konca. Do takrat, vsaj na naših tleh, česa takšnega še nismo doživeli."
Prvi del jame je mrtev, fosilen, kapniki zaradi prenizke temperature tam ne rastejo. Zato pa rastejo ledeni kapniki in ko so razmere primerne, nastanejo tudi ledeni stebri. V začetnem delu jame je t. i. praled. Jama oživi, ko temperatura zraste vsaj do treh stopinj in pol. Na to, da se nekaj dogaja, kažejo kapljice, ki so prisotne na kamnini:
"Vsak kapnik ima kapljico, kapljica pomeni življenje, pomeni rast. V tem delu jama oživi, kapniki se tvorijo, iz odlomljenih delov rastejo novi."
Jama je zanimiva tudi zato, "ker je prinesla nekatera zanimiva odkritja o geološki in kraški preteklosti našega ozemlja", pravi izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa. Njeni sodelavci so v jami nazadnje raziskovali jamsko mleko. Kapniki, na katerih se nahaja, so beli, mehki, v sigotvorni vodi so mikroorganizmi, ki so tudi v kravjem mleku.
Turistični del Snežne jame je dolg približno 600 metrov, celoten glavni rov 1400, skupaj pa so jamarji do zdaj izmerili več kot dva kilometra prostorov. Jamarskemu klubu Črni Galeb iz Prebolda sicer največ težav povzroča začetni del jame. Zaradi podnebnih sprememb se led v jami že nekaj let vztrajno znižuje, kar onemogoča dostop do jame oz. je zanj treba vsako leto poskrbeti na novo. Jamarje pa seveda vznemirja tudi še neodkrito – prepričani so, da Snežne jame še niso popolnoma raziskali.
Avtor: Ivan Merljak. Drevak je pračoln, bi lahko rekli. Dolbli so ga že mostiščarji na barju, poznali pa so ga vse do druge polovice prejšnjega stoletja, ko je naglo izginil zaradi uveljavitve lažjih materialov, še posebej plastike. Pa vendar, v Dolenjem jezeru ob Cerkniškem jezeru zna Tone Lovko še dandanes izdolbsti pravi drevak ... Obiskal ga je avtor oddaje, Ivan Merljak.
Menda je v človeku neka prastara sila, ki ga vleče k temu, da povsem navaden les preoblikuje v nekaj občudovanja vrednega. Kdo so ljudje, ki najprej z motorno žago in nato z dleti ter še s kakšnim bolj natančnim orodjem dajo podobo najrazličnejšim izdelkom iz lesa? Oblikujejo skulpture, podobe, vztrajajo ob zahtevnih intarzijah in se povezujejo s sorodno mislečimi doma in po svetu. V Nedeljski reportaži bo Stane Kocutar obiskal nekaj članov Združenja rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, ki jih družita delo in prijateljstvo.
Avtor: Jure Čokl. Včasih so ljudje ob besedi "motoristka" pomislili na sopotnico na motorju, ki je krasila jeklenega konjička in bila obsojena na sedenje zadaj. Da bi prijela za krmilo jeklenega konja in ga pognala po cesti, ni prišlo niti na kraj pameti nikomur. Motorji so nevarni, prehitri, pretežki, "to ni za punce" ... Še ena izmed zgodb torej, kjer so si ženske morale priboriti enakopravnost, porečete. Pa ni čisto tako. Brez vsakega boja je preprosto prišel čas, ko so ženske dobesedno vzele stvari v svoje roke - naredile izpit - kot moški, si kupile motor - brez moških in nato še lepše, bolj elegantne in s prav toliko adrenalina zapeljale (tudi) na naše ceste. Ste pomislili, da vozijo lažje in manj zahtevne motorje? Napaka! Vozijo čisto prave zverine in to tako, da jih od motoristov loči le eleganca, ki je pri motoristkah očitna. Med bencinskimi hlapi, "stotnijami konjskih moči" ter hrumenjem motorjev slovenskih motoristk je Jure Čokl preveril, ali bi mu morda uspelo katero izmed njih ujeti pred mikrofon.
Na praznični dan se bomo ozrli tudi po velikonočnih tradicijah sosednjih držav. V Dalmaciji in njenem zaledju so namreč v zadnjih dvajsetih letih spet obudili prastari običaj tako imenovane "žudije". Gre za rimske čuvaje Kristusovega groba, ki so se, po svetopisemskih pričevanjih, ob pogledu na vstalega Kristusa v strahu razbežali. Običaj v dnevih okoli Velike noči postaja vse bolj priljubljen, tako da zadnja leta organizirajo celo festival skupin "žudij" iz posameznih krajev. Sicer pa več v Nedeljski reportaži Marka Radmiloviča.
avtor: Ivan Merljak Običaj priprave butar za cvetno nedeljo je že zelo star in ga poznamo po vsej Sloveniji. Res pa je, da se razlikuje od pokrajine do pokrajine in celo od vasi do vasi. Po primorskih mestih in vaseh so namreč že od nekdaj namesto butar uporabljali le oljčne vejice. Ljudje so butare in oljčne vejice blagoslavljali in potem manjše vejice iz njih zatikali za podboje vrat ali kam drugam, da bi varovale dom. Nameščali pa so jih tudi v hlevih, da bi varovale živino ? Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Neveljaven email naslov