Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stane Krajnc bi se strinjal, da je povratek z gore zahtevnejši od vzpona. Prikimal bi tudi trditvi, da sestop zahteva manj časa. Mnogo manj. Z dvatisočaka se namreč vrne v nekaj minutah.
Need4Speed: Cruise Control avtor: Phoenix Fly na Vimeo.
V posebni obleki, ki iz človeka naredi leteči veverici podobenga supermana, se odrine v prepad. Med letenjem, ki je pravzaprav usmerjeno in upočasnjeno padanje, doseže hitrost do 170 km/h, skalnatim stenam pa se približa na zgolj nekaj metrov.
Da pristane, je seveda opremljen tudi s posebnim padalom za tovrstne skoke, ki pa ga izdela v svojem škofjeloškem podjetju Atair in je najboljše na specializiranem trgu base padal.
Letenje in skoki, pravi Krajnc, pri človeku izostrijo določene občutke, posameznik pa se ob tovrstnih preizkušnjah tudi lažje sooča z vsakodnevnimi izzivi. Življenje tudi zato bolj ceni. Občutki po skoku, ob pristanku na realnih tleh, pa so vredni določenega tveganja: "Ob pristanku na jasi sem si nekoč rekel, zdajle pa če medveda srečam, se mu ne bom umaknil."
59-letni Škofjeločan se je pred desetletji ukvarjal z zmajarstvom. Na začetku devetdesetih je začel z izdelovanjem padal, ki jih je svojčas izdeloval tudi za ameriško vojsko, med svoje aktivnosti pa je sčasoma uvrstil tudi base skoke. Pri tem gre za skoke s padalom z mostov, nebotičnikov in podobnih objektov, ki so očitno primerni tudi za tovrstno dejavnost.
Ker pa prosto padanje pri tem traja zgolj nekaj sekund, se je navdušil nad skakanjem v posebni letalni obleki, ki podaljša občutek svobode v zraku. Med objekti, s katerih bi se lahko odrinil v Sloveniji, je dovolj visok tudi trboveljski dimnik. S katerega pa ni in ne bo skočil, saj si pri svojih letih ne želi preganjanja s strani organov pregona, kar se sicer pogosto dogaja base padalcem po svetu.
Stane Krajnc pravi, da let v večinoma mlajši družbi ne občuti. "Prijatelji, s katerimi se družim, so vsi mlajši od mene, zgrozim se edinole zjutraj v kopalnici, ko v ogledalu zagledam svoj obraz." In medtem ko vodenje družinskega podjetja za izdelovanje padal počasi prevzema sin Andrej, letenje napoveduje vsaj še za dobri dve desetletji.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Stane Krajnc bi se strinjal, da je povratek z gore zahtevnejši od vzpona. Prikimal bi tudi trditvi, da sestop zahteva manj časa. Mnogo manj. Z dvatisočaka se namreč vrne v nekaj minutah.
Need4Speed: Cruise Control avtor: Phoenix Fly na Vimeo.
V posebni obleki, ki iz človeka naredi leteči veverici podobenga supermana, se odrine v prepad. Med letenjem, ki je pravzaprav usmerjeno in upočasnjeno padanje, doseže hitrost do 170 km/h, skalnatim stenam pa se približa na zgolj nekaj metrov.
Da pristane, je seveda opremljen tudi s posebnim padalom za tovrstne skoke, ki pa ga izdela v svojem škofjeloškem podjetju Atair in je najboljše na specializiranem trgu base padal.
Letenje in skoki, pravi Krajnc, pri človeku izostrijo določene občutke, posameznik pa se ob tovrstnih preizkušnjah tudi lažje sooča z vsakodnevnimi izzivi. Življenje tudi zato bolj ceni. Občutki po skoku, ob pristanku na realnih tleh, pa so vredni določenega tveganja: "Ob pristanku na jasi sem si nekoč rekel, zdajle pa če medveda srečam, se mu ne bom umaknil."
59-letni Škofjeločan se je pred desetletji ukvarjal z zmajarstvom. Na začetku devetdesetih je začel z izdelovanjem padal, ki jih je svojčas izdeloval tudi za ameriško vojsko, med svoje aktivnosti pa je sčasoma uvrstil tudi base skoke. Pri tem gre za skoke s padalom z mostov, nebotičnikov in podobnih objektov, ki so očitno primerni tudi za tovrstno dejavnost.
Ker pa prosto padanje pri tem traja zgolj nekaj sekund, se je navdušil nad skakanjem v posebni letalni obleki, ki podaljša občutek svobode v zraku. Med objekti, s katerih bi se lahko odrinil v Sloveniji, je dovolj visok tudi trboveljski dimnik. S katerega pa ni in ne bo skočil, saj si pri svojih letih ne želi preganjanja s strani organov pregona, kar se sicer pogosto dogaja base padalcem po svetu.
Stane Krajnc pravi, da let v večinoma mlajši družbi ne občuti. "Prijatelji, s katerimi se družim, so vsi mlajši od mene, zgrozim se edinole zjutraj v kopalnici, ko v ogledalu zagledam svoj obraz." In medtem ko vodenje družinskega podjetja za izdelovanje padal počasi prevzema sin Andrej, letenje napoveduje vsaj še za dobri dve desetletji.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Neveljaven email naslov