Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stane Krajnc, pionir zmajarstva v Sloveniji, padalec in uspešen podjetnik

12.06.2011


Stane Krajnc bi se strinjal, da je povratek z gore zahtevnejši od vzpona. Prikimal bi tudi trditvi, da sestop zahteva manj časa. Mnogo manj. Z dvatisočaka se namreč vrne v nekaj minutah.

Need4Speed: Cruise Control avtor: Phoenix Fly na Vimeo.

V posebni obleki, ki iz človeka naredi leteči veverici podobenga supermana, se odrine v prepad. Med letenjem, ki je pravzaprav usmerjeno in upočasnjeno padanje, doseže hitrost do 170 km/h, skalnatim stenam pa se približa na zgolj nekaj metrov.

Da pristane, je seveda opremljen tudi s posebnim padalom za tovrstne skoke, ki pa ga izdela v svojem škofjeloškem podjetju Atair in je najboljše na specializiranem trgu base padal.

Letenje in skoki, pravi Krajnc, pri človeku izostrijo določene občutke, posameznik pa se ob tovrstnih preizkušnjah tudi lažje sooča z vsakodnevnimi izzivi. Življenje tudi zato bolj ceni. Občutki po skoku, ob pristanku na realnih tleh, pa so vredni določenega tveganja: "Ob pristanku na jasi sem si nekoč rekel, zdajle pa če medveda srečam, se mu ne bom umaknil."

59-letni Škofjeločan se je pred desetletji ukvarjal z zmajarstvom. Na začetku devetdesetih je začel z izdelovanjem padal, ki jih je svojčas izdeloval tudi za ameriško vojsko, med svoje aktivnosti pa je sčasoma uvrstil tudi base skoke. Pri tem gre za skoke s padalom z mostov, nebotičnikov in podobnih objektov, ki so očitno primerni tudi za tovrstno dejavnost.

Ker pa prosto padanje pri tem traja zgolj nekaj sekund, se je navdušil nad skakanjem v posebni letalni obleki, ki podaljša občutek svobode v zraku. Med objekti, s katerih bi se lahko odrinil v Sloveniji, je dovolj visok tudi trboveljski dimnik. S katerega pa ni in ne bo skočil, saj si pri svojih letih ne želi preganjanja s strani organov pregona, kar se sicer pogosto dogaja base padalcem po svetu.

Stane Krajnc pravi, da let v večinoma mlajši družbi ne občuti. "Prijatelji, s katerimi se družim, so vsi mlajši od mene, zgrozim se edinole zjutraj v kopalnici, ko v ogledalu zagledam svoj obraz." In medtem ko vodenje družinskega podjetja za izdelovanje padal počasi prevzema sin Andrej, letenje napoveduje vsaj še za dobri dve desetletji.


Nedeljski gost

871 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Stane Krajnc, pionir zmajarstva v Sloveniji, padalec in uspešen podjetnik

12.06.2011


Stane Krajnc bi se strinjal, da je povratek z gore zahtevnejši od vzpona. Prikimal bi tudi trditvi, da sestop zahteva manj časa. Mnogo manj. Z dvatisočaka se namreč vrne v nekaj minutah.

Need4Speed: Cruise Control avtor: Phoenix Fly na Vimeo.

V posebni obleki, ki iz človeka naredi leteči veverici podobenga supermana, se odrine v prepad. Med letenjem, ki je pravzaprav usmerjeno in upočasnjeno padanje, doseže hitrost do 170 km/h, skalnatim stenam pa se približa na zgolj nekaj metrov.

Da pristane, je seveda opremljen tudi s posebnim padalom za tovrstne skoke, ki pa ga izdela v svojem škofjeloškem podjetju Atair in je najboljše na specializiranem trgu base padal.

Letenje in skoki, pravi Krajnc, pri človeku izostrijo določene občutke, posameznik pa se ob tovrstnih preizkušnjah tudi lažje sooča z vsakodnevnimi izzivi. Življenje tudi zato bolj ceni. Občutki po skoku, ob pristanku na realnih tleh, pa so vredni določenega tveganja: "Ob pristanku na jasi sem si nekoč rekel, zdajle pa če medveda srečam, se mu ne bom umaknil."

59-letni Škofjeločan se je pred desetletji ukvarjal z zmajarstvom. Na začetku devetdesetih je začel z izdelovanjem padal, ki jih je svojčas izdeloval tudi za ameriško vojsko, med svoje aktivnosti pa je sčasoma uvrstil tudi base skoke. Pri tem gre za skoke s padalom z mostov, nebotičnikov in podobnih objektov, ki so očitno primerni tudi za tovrstno dejavnost.

Ker pa prosto padanje pri tem traja zgolj nekaj sekund, se je navdušil nad skakanjem v posebni letalni obleki, ki podaljša občutek svobode v zraku. Med objekti, s katerih bi se lahko odrinil v Sloveniji, je dovolj visok tudi trboveljski dimnik. S katerega pa ni in ne bo skočil, saj si pri svojih letih ne želi preganjanja s strani organov pregona, kar se sicer pogosto dogaja base padalcem po svetu.

Stane Krajnc pravi, da let v večinoma mlajši družbi ne občuti. "Prijatelji, s katerimi se družim, so vsi mlajši od mene, zgrozim se edinole zjutraj v kopalnici, ko v ogledalu zagledam svoj obraz." In medtem ko vodenje družinskega podjetja za izdelovanje padal počasi prevzema sin Andrej, letenje napoveduje vsaj še za dobri dve desetletji.


24.04.2011

Gabi Čačinovič, znanstvenica, raziskovalka in profesorica

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


17.04.2011

Prof. dr. Tamara Ditrich, indologinja, izvedenka za sanskrt in budizem.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


10.04.2011

Miran Čupkovič Skender - poslovnež in donedavni slovenski veleposlanik na Japonskem

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


03.04.2011

Prof. dr. Peter Raspor, predstojnik Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil Biotehniške fakultete v Ljubljani. . .

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.03.2011

Petra Majdič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.03.2011

Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.03.2011

Janez Šmitek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


27.02.2011

Janez Šušteršič, izredni profesor za ekonomijo na Fakulteti za management Koper

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.02.2011

Dr. Danijel Rebolj rektor Univerze v Mariboru

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


13.02.2011

Prof. dr. Andrej Bauer - matematik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.02.2011

Miroslav Košuta - tržaški pesnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.01.2011

Natalija in Ravil Sultanov - diplomanta Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.01.2011

Marjan Bevk, gledališki režiser in pedagog

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.01.2011

Katja Koren

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.01.2011

Dr. Iztok Jan, psihiater, ljubiteljski zgodovinar, član partizanskega pevskega zbora, kemik, izumitelj, pesnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.01.2011

Dr. Aleksander Doplihar - že skoraj od nastanka vodi Ambulanto in posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


26.12.2010

Spomenka Hribar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


19.12.2010

Matic Munc - psiholog in socialni delavec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


12.12.2010

Big Food Mama

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


05.12.2010

Ciril Horjak, ilustrator in človek, predan stripu

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 34 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov