Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Estoniji je četrtina volilnih upravičencev glasovala elektronsko.
V Sloveniji možnost glasovanja prek interneta še ne obstaja, prof. umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko pa meni, da ta niti ni nujno potrebna.
Bistvenih prednosti e-volitev ne vidi, poleg tega pa ima slovenska informacijska družba še veliko drugih, pomembnejših izzivov. Eden takih je medicinska informatika.
Bratko pogreša rešitve, ki bi poenostavili dostopnost izvidov in drugih dokumentov. Večinoma se prenašajo po navadni pošti ali pa je to celo naloga pacientov.
"Pogosto sem jaz tisti kurir, ki moram nositi te dokumente po celi Ljubljani z enega mesta na drugega".
Kritika informacijske družbe
Tempo napredka narekuje industrija, do katere pa je družba večinoma nekritična. Bratko dvomi o koristih hitrega cikla izboljšav naprav. Vzroki so večinoma komercialni.
Nihče ne opozarja na težave uporabnikov, ki jih imajo s pogostim posodabljanjem programske opreme. Na tovrstne motnje delovnega procesa se je človek že privadil in ga sprejema za normalnega.
"Moj predlog bi bil, da bi bila frekvenca izboljšav omejena, na primer enkrat na leto."
Če internet stvari prinaša prav neizmerno povezljivost vseh pametnih naprav v omrežja, je vprašanje, kaj to pomeni za vsakdanja opravila. Nujne posodobitve naprav pred ali med uporabo bi lahko postale že kmalu zelo moteče.
Zaskrbljujoča je tudi izjemna moč novih internetnih podjetij, ki nedopustno posegajo v zasebnost, meni Bratko.
"Google je naredil veliko koristnega, a ta navidezna prijaznost ima cilj zbiranja čim več podatkov. Posamezniki na to nimajo nobenega vpliva."
Raziskovanje umetne inteligence
Bratko je predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Sam je tudi avtor enega temeljnih del programskega jezika Prolog.
Sistemi umetne inteligence so povsod okoli nas, s pridom pa jih uporablja tudi medicina. V sodelovanju s zdravstveno stroko so razvili diagnosticiranje EKG signalov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere raziskave srca povročajo vzorce EKG.
"Računalnik je na osnovi logičnega modela znal upoštevati popolnoma vse možnosti, tudi takšne, na katere zdravnik ne bi pomislil."
Kljub temu je sposobnost računalnika še vedno omejena le na opisljive težave, medtem ko lahko le zdravnik problem postavi v širšo interpretacijo in drug kontekst.
Podobne raziskave potekajo na področju nevrologije.
"Delamo model človekovega oživčevja, ki bi diagnosticiral živčne okvare kot so tresavica in Parkinsonova bolezen ter razložil mehanizme, kako se razvijajo".
O možnostih raziskovanja v Sloveniji pove, da se ne bistveno razlikuje od dela v tujini, še posebej, če za to ni potrebna zelo zahtevna in draga oprema. Edini hendikep je slaba opaznost rezultatov, ki ne izvirajo iz znanih ameriških laboratorijev.
"To, da je [Jure Leskovec] na Stanfordu, pomaga vidnosti njegovih rezultatov."
Najboljši šahist vseh časov ni Kasparov
Veliko prahu je dvignila raziskava Ivana Bratka in Mateja Guida, ko sta izdelala računalniško analizo najboljših šahistov vseh časov.
Partije svetovnih prvakov iz različnih obdobij so primerajali z igro računalnika. Vsak poteza, ki je bila po računalnikovem mnenju slaba, se je kaznovala s točkami.
Rezultat je bila lestvica najboljših šahistov, na katerem je presenetljivo najboljši kubanski svetovni prvak José Raúl Capablanca. Kasparov je po tej metodi analize pristal na četrtem mestu.
Največ odzivov sta Matej Guid in Ivan Bratko prejelo po objavi na šahovskem portalu ChessBase. Kasparov je raziskavo označil za neumnost, prizadeval pa naj bi si celo za njeno neobjavo.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Estoniji je četrtina volilnih upravičencev glasovala elektronsko.
V Sloveniji možnost glasovanja prek interneta še ne obstaja, prof. umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko dr. Ivan Bratko pa meni, da ta niti ni nujno potrebna.
Bistvenih prednosti e-volitev ne vidi, poleg tega pa ima slovenska informacijska družba še veliko drugih, pomembnejših izzivov. Eden takih je medicinska informatika.
Bratko pogreša rešitve, ki bi poenostavili dostopnost izvidov in drugih dokumentov. Večinoma se prenašajo po navadni pošti ali pa je to celo naloga pacientov.
"Pogosto sem jaz tisti kurir, ki moram nositi te dokumente po celi Ljubljani z enega mesta na drugega".
Kritika informacijske družbe
Tempo napredka narekuje industrija, do katere pa je družba večinoma nekritična. Bratko dvomi o koristih hitrega cikla izboljšav naprav. Vzroki so večinoma komercialni.
Nihče ne opozarja na težave uporabnikov, ki jih imajo s pogostim posodabljanjem programske opreme. Na tovrstne motnje delovnega procesa se je človek že privadil in ga sprejema za normalnega.
"Moj predlog bi bil, da bi bila frekvenca izboljšav omejena, na primer enkrat na leto."
Če internet stvari prinaša prav neizmerno povezljivost vseh pametnih naprav v omrežja, je vprašanje, kaj to pomeni za vsakdanja opravila. Nujne posodobitve naprav pred ali med uporabo bi lahko postale že kmalu zelo moteče.
Zaskrbljujoča je tudi izjemna moč novih internetnih podjetij, ki nedopustno posegajo v zasebnost, meni Bratko.
"Google je naredil veliko koristnega, a ta navidezna prijaznost ima cilj zbiranja čim več podatkov. Posamezniki na to nimajo nobenega vpliva."
Raziskovanje umetne inteligence
Bratko je predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Sam je tudi avtor enega temeljnih del programskega jezika Prolog.
Sistemi umetne inteligence so povsod okoli nas, s pridom pa jih uporablja tudi medicina. V sodelovanju s zdravstveno stroko so razvili diagnosticiranje EKG signalov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere raziskave srca povročajo vzorce EKG.
"Računalnik je na osnovi logičnega modela znal upoštevati popolnoma vse možnosti, tudi takšne, na katere zdravnik ne bi pomislil."
Kljub temu je sposobnost računalnika še vedno omejena le na opisljive težave, medtem ko lahko le zdravnik problem postavi v širšo interpretacijo in drug kontekst.
Podobne raziskave potekajo na področju nevrologije.
"Delamo model človekovega oživčevja, ki bi diagnosticiral živčne okvare kot so tresavica in Parkinsonova bolezen ter razložil mehanizme, kako se razvijajo".
O možnostih raziskovanja v Sloveniji pove, da se ne bistveno razlikuje od dela v tujini, še posebej, če za to ni potrebna zelo zahtevna in draga oprema. Edini hendikep je slaba opaznost rezultatov, ki ne izvirajo iz znanih ameriških laboratorijev.
"To, da je [Jure Leskovec] na Stanfordu, pomaga vidnosti njegovih rezultatov."
Najboljši šahist vseh časov ni Kasparov
Veliko prahu je dvignila raziskava Ivana Bratka in Mateja Guida, ko sta izdelala računalniško analizo najboljših šahistov vseh časov.
Partije svetovnih prvakov iz različnih obdobij so primerajali z igro računalnika. Vsak poteza, ki je bila po računalnikovem mnenju slaba, se je kaznovala s točkami.
Rezultat je bila lestvica najboljših šahistov, na katerem je presenetljivo najboljši kubanski svetovni prvak José Raúl Capablanca. Kasparov je po tej metodi analize pristal na četrtem mestu.
Največ odzivov sta Matej Guid in Ivan Bratko prejelo po objavi na šahovskem portalu ChessBase. Kasparov je raziskavo označil za neumnost, prizadeval pa naj bi si celo za njeno neobjavo.
Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.
V dresu Olimpije je kar 16 let rešetal mrežice tekmecev.
O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.
Rdeča nit kariere doktorice Eve Pogačar, pravzaprav njenega življena nasploh, je prva pomoč. Zadnja leta vodi Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu, v jeseniški bolnišnici pa opravlja službo anesteziologinje. Že leta si prizadeva, da bi prva pomoč postala del učnega procesa v osnovni šoli. Sama pa je veščine enega od najdragocenejših in najplemenitejših dejanj, ki ga lahko nudimo pomoči potrebnim, vpeljala v proces usposabljanja gorskih reševalcev, kar je dolga leta tudi sama. Več kot 20 let je bila del posadke Helikopterske nujne medicinske pomoči, enkrat se je nepričakovano znašla tudi na drugi strani – kot ponesrečenka.
Natalija Spark, andragoginja, pedagoginja, psihoterapevtka in tolmačka slovenskega znakovnega jezika, se je rodila gluhim staršem. Zaradi tega je v otroštvu doživela tudi veliko težkih in bolečih trenutkov. "Kdo ste vi, ki govorite, da iz mene nič ne bo," si je mislila. In zmagala!
Igralec, režiser, scenarist, imitator, satirik, plesalec in malo tudi glasbenik. Vsestranski ustvarjalec. Nedavni dobitnik Severjeve nagrade za vlogo v Velikem diktatorju. Spregovori o tem, kako je na silvestrovo biti na odru, zakaj so drame, v katerih trenutno nastopa, še vedno tako zelo aktualne. Zakaj se ničesar ne naučimo iz zgodovine? Zakaj je satira dvorezen meč? Jurij Zrnec pravi, da ga sicer vsa pozornost navdaja z rahlo anksioznostjo. Nima težav pozdraviti in stisniti roke, se pa včasih težko sprehodi čez Ljubljano. Trenutno tudi nastopa v priljubljeni seriji Ja, chef!, v vlogi kuharja Ljubomirja Bohinca. Ampak Jurij Zrnec poudarja: “Ne biti kot Ljubo!” V pogovoru spregovori tudi o tem, zakaj ne bo napisal knjige o pretekem težkem življenjskem obdobju, kako se spominja velikega prijatelja Jerneja Šugmana in zakaj naj bo vsak dan božič, novo leto in rojstni dan. Pa o tem, kako si pogreje sarmo. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.
Tudi z neutrudnim odpiranjem oči javnosti in odločevalcem, da je revščina povsod med nami, da predvsem otroke močno zaznamuje in usodno razslojuje, je Anita Ogulin postala najbolj prepoznavna borka za pomoč otrokom iz finančno najšibkejših družin pri nas. V več kot 60 letih vselej prostovoljnega, nikoli plačanega humanitarnega dela je družbi podarila številne programe pomoči, soustvarila otroški parlament, bila pobudnica in soustanoviteljica kriznega centra za otroke Palčica, trdna opora neštetim otrokom v najhujših stiskah in mentorica ter zgled rodovom vzgojiteljev, prostovoljcev in humanitarnih delavcev, ki zdaj tudi poklicno prevzemajo njena bremena skrbi za druge. Čez nekaj dni bo naziv Ime leta na Valu 202 predala novemu izbrancu ali izbranki, sama pa se bo kljub bolezni še naprej razdajala drugim, predvsem otrokom.
Jasmina Cibic je slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Kot videastka in filmska režiserka pooseblja nove umetniške prakse, hkrati pa je tudi širše družbeno angažirana. Zanimajo jo odnosi med kulturo in politično močjo, v zadnjem času raziskuje umetnost neuvrščenih držav. Spomin in zgodbe polpreteklosti na novo interpretira in prevaja v sedanjost.
"Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez
Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje.
Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.
Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.
Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.
Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.
Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.
Nedeljska gostja Vala 202 je mlada raziskovalka in podjetnica Nina Pejič. Skorajšnja doktorica mednarodnih odnosov se ukvarja tudi z vzponom Kitajske, pravi, da jo nasploh privlači razumevanje tujega. Kot soustanoviteljica Inštituta za preučevanje enakosti spolov razmišlja o nujnih spremembah tradicionalnih spolnih vlog.
Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.
Neveljaven email naslov