Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Za odhod v avstrijsko bolnišnico sem se odločil, ker sem želel nekaj več. Sistem tam deluje drugače, je bolj učinkovit."
Tako razlaga Jurij Gorjanc, zdravnik in gorski reševalec, ki je pred meseci zapustil bolnišnico v Slovenj Gradcu.
Jurij Gorjanc je zdravnik, gorski reševalec, alpinist in magister znanosti, ki je z raziskovanjem visokogorskih omrzlin na poti k doktoratu. Kot kirurg je zaposlen na avstrijskem Koroškem, nedaleč od rodnih Prevalj.
Slovenski kirurg v Avstriji Jurij Gorjanc nosi značko z napisom: "Ne politiziramo, ampak zdravimo!"
— Val 202 (@Val202) February 12, 2012
"Človek se lahko bolj posveti medicini. Odpadejo skrbi, ki jih moral zdravnik urejevati, pa niso njegovo delo. Ciljam na administracijo in organizacijo. Papirjev je malo, vse je v računalniku. V Avstriji ima zdravnik odgovornosti za katere je strokovno bolj usposobljen," po nekaj mesecih dela v tujini ugotavlja Gorjanc.
V bolnišnici ni edini tujec, njegovi sodelavci so zdravniki z Madžarske, tudi Poljske in Italije. "Ambulantni časi so v Avstriji krajši, bolniku je namenjenih 10 do 15 minut. Zdravnikov je več, organizacija je boljša. Delo se ne konča ob treh , operativni program se pač mora izpeljati. Pa četudi ob desetih zvečer."
Gore kot duhovna izkušnja
Jurij Gorjanc: "Stres ropota in mraza pod helikopterjev je za vsakega gorskega reševalca velik." #nedeljskigost
— Val 202 (@Val202) February 12, 2012
Jurij Gorjanc ima gore tako rekoč v priimku. Pred dvanajstimi leti je bil član alpinistične odprave v Ande, bil je tudi član himalajske odprave Dava Karničarja, ko je ta smučal z vrha Mont Everesta.
"Pot v gore je lahko tudi duhovna izkušnja! Po statičnem delu potrebujemo nekaj akcije, zato se tudi s kolegi v bolnišnici domenimo za kakšno skupno turo."
Ljubezen do hribolazenja pa je neizogibno povezana z gorskim reševanjem in delom zdravnika v alpinističnih odpravah. Zdi se mu najidealnejši poligon ne le za zdravo življenje, temveč tudi za vsestranski razvoj osebnosti, s fizično in duhovno dimenzijo vred.
Jurij Gorjanc je tudi ljubitelj klasične glasbe, še posebej obožuje skladatelja Bacha.
876 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Za odhod v avstrijsko bolnišnico sem se odločil, ker sem želel nekaj več. Sistem tam deluje drugače, je bolj učinkovit."
Tako razlaga Jurij Gorjanc, zdravnik in gorski reševalec, ki je pred meseci zapustil bolnišnico v Slovenj Gradcu.
Jurij Gorjanc je zdravnik, gorski reševalec, alpinist in magister znanosti, ki je z raziskovanjem visokogorskih omrzlin na poti k doktoratu. Kot kirurg je zaposlen na avstrijskem Koroškem, nedaleč od rodnih Prevalj.
Slovenski kirurg v Avstriji Jurij Gorjanc nosi značko z napisom: "Ne politiziramo, ampak zdravimo!"
— Val 202 (@Val202) February 12, 2012
"Človek se lahko bolj posveti medicini. Odpadejo skrbi, ki jih moral zdravnik urejevati, pa niso njegovo delo. Ciljam na administracijo in organizacijo. Papirjev je malo, vse je v računalniku. V Avstriji ima zdravnik odgovornosti za katere je strokovno bolj usposobljen," po nekaj mesecih dela v tujini ugotavlja Gorjanc.
V bolnišnici ni edini tujec, njegovi sodelavci so zdravniki z Madžarske, tudi Poljske in Italije. "Ambulantni časi so v Avstriji krajši, bolniku je namenjenih 10 do 15 minut. Zdravnikov je več, organizacija je boljša. Delo se ne konča ob treh , operativni program se pač mora izpeljati. Pa četudi ob desetih zvečer."
Gore kot duhovna izkušnja
Jurij Gorjanc: "Stres ropota in mraza pod helikopterjev je za vsakega gorskega reševalca velik." #nedeljskigost
— Val 202 (@Val202) February 12, 2012
Jurij Gorjanc ima gore tako rekoč v priimku. Pred dvanajstimi leti je bil član alpinistične odprave v Ande, bil je tudi član himalajske odprave Dava Karničarja, ko je ta smučal z vrha Mont Everesta.
"Pot v gore je lahko tudi duhovna izkušnja! Po statičnem delu potrebujemo nekaj akcije, zato se tudi s kolegi v bolnišnici domenimo za kakšno skupno turo."
Ljubezen do hribolazenja pa je neizogibno povezana z gorskim reševanjem in delom zdravnika v alpinističnih odpravah. Zdi se mu najidealnejši poligon ne le za zdravo življenje, temveč tudi za vsestranski razvoj osebnosti, s fizično in duhovno dimenzijo vred.
Jurij Gorjanc je tudi ljubitelj klasične glasbe, še posebej obožuje skladatelja Bacha.
Imre Jerebic, socialni delavec, humanist in človekoljub. Generalni tajnik Slovenske Karitas je vse od začetka delovanja organizacije sooblikoval njene temelje ter verjel v cilje in poslanstvo, ki zadevajo tudi človekovo duhovnost.
Tokratni nedeljski gost je bil Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Gorenju ostaja zvest že skoraj vso poslovno pot. Ponosen je na obdobje sredi devetdesetih, ko je bil generalni direktor v Gorenjevem prodajnem podjetju v Franciji, je nosilec odlikovanja vitez nacionalnega reda za zasluge Republike Francije. Sedaj je aktivni član gospodarskih združenj in član upravnih odborov pomembnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. O Sloveniji danes, pa tudi o glasbi in vodenju Rokometne zveze Slovenije v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Uravnoteženost, nežnost in subtilnost – ognjevitost, energičnost in strast. Marka Hatlaka nagovarjajo nasprotja, navdihuje klasična in sodobna glasba, najbolj Bach in tango. Je izvrsten harmonikar, ustvarja glasbo za film in gledališče, je umetnik, pedagog. Vrhunski virtuoz na harmoniki.
Najvišje priznanje na področju znanosti pri nas, Zoisovo priznanje za življenjsko delo je šlo letos med drugim v roke prof. dr. Vitu Turku, biokemiku, molekularnemu biologu, ki je dolga leta vodil Inštitut Jožef Stefan, danes pa velja za glasnega kritika slovenske znanstvene politike.
V njeni domači Jurki vasi ji pravijo “tista Dularjeva iz Afrike”, v malavijski vasi Mazembe pa Temwanani oziroma prinašalka ljubezni. Sicer pa je Jana Dular mlada pravnica, ki že od leta 2008 vodi humanitarne projekte v Vzhodni Afriki. Je nazoren dokaz, kaj vse lahko naredi posameznik, če ima željo, pogum, karizmo in ga ni strah prositi za pomoč. Trenutno živi v Malaviju, kjer vodi humanitarno organizacijo ELA, ki skrbi za izobraževanje, opismenjevanje in razvijanje kreativnosti s pomočjo umetnosti.
“Ko stopiš na oder in se prepustiš vlogi, lahko v tem resnično uživaš, vendar biti igralec je lahko veselo in kruto hkrati,” pravi Ivanka Mežan, 88-letna filmska in gledališka igralka, ki je leta 1944 kot 17-letna gimnazijka, prvič stopila na gledališki oder, na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. “Kako sem vesela, ko me študenti povabijo v svoje diplomske filme! Kako so v redu!”
Nedeljski gost bo tokrat Miroslav Cerar, eden najuspešnejših slovenskih športnikov, legenda slovenske športne gimnastike.
Dr. Valerija Bužan, psihologinja, 30 let na čelu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi, svoje delo posveča osebam z motnjami v duševnem razvoju, s svojimi projekti, njen zadnji odmeven je gostilnicaa Druga violina, si prizadeva za boljšo kakovost življenja ljudi s posebnimi potrebami in dela opazne premike v naši družbi pri sprejemanju drugačnosti.
Žiga Koritnik je fotograf, ki se je v sodobno slovensko fotografijo prepričljivo vpisal predvsem s portretnimi in koncertnimi posnetki jazz glasbenikov. A spekter njegovih avtorskih zanimanj je mnogo širši. Od gledališča in filma, sega tudi na področje krajine, dokumentarne in etnološke fotografije v različnih interpretacijah. Te dni se mudi v Makedoniji, kjer je že vrsto let tudi hišni fotograf skopskega jazz festivala.
Dr. Ivan Šprajc je arheolog z zvezdniškim pridihom, ki se otepa primerjave z najbolj znanim hollywoodskim arheologom. Pustolovec, ki pooseblja romantične predstave o arheologiji – odkriva namreč pozabljena mesta majevske civilizacije sredi komaj prehodne džungle na Jukatanskem polotoku. Na letošnji že sedmi odpravi je s skupino preverjenih strokovjakov iz Slovenije in Mehike odkril v starih zapiskih že omenjeno mesto Lagunita, na katerega je sredi prejšnjega stoletja že naletel ameriški arheolog Eric Van Euw (ERIK VANJU), o katerem piše v svojih zapiskih, a ga ni vrisal v zemljevid. Dr. Šprajc je to napako popravil, nedaleč stran od tega, pa so našli še eno mesto, 'mesto globokih vodnjakov' Tamchen. O ekipi, ki ga spremlja, nevarnostih, ki pretijo na arheologe v zakotjih Mehike in vznemirjenju, ki ga po vseh teh letih še prinaša iskanje ostankov že izumrlih civilizacij v torkatni oddaji Nedeljski gost. Miha Švalj v pogovoru z arheologom, zgodovinarjem in antropologom dr. Ivanom Šprajcem, predstojnikom Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Dr. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske II. Gimnazije svoje delo opravlja z dušo in srcem. Kritičen do pretirano zaščitniških staršev in šolske politike priznava, da do dijakov, ki dosegajo izjemne učne uspehe tudi v mednarodnem merilu, čuti prav posebno odgovornost. Tudi zato se na čelu ene najzahtevnejših srednjih šol pri nas trudi, da jim zagotavljajo kar najboljše možnosti za razvoj.
Pesnica, protestnica, poslanka, sodelavka Wikileaksa, zagovornica žvižgačev. Birgitta Jónsdóttir. Kot iz filma o revolucijah. Islandska aktivistka je imela pomembno vlogo pri razkritju odmevnega video posnetka o streljanju ameriških vojakov na civiliste v Iraku, zdaj razkriva podrobnosti skrivnega trgovinskega sporazuma TISA. Z Birgitto Jónsdóttir o prevzemanju odgovornosti za lastna življenja v novodobni demokraciji, svobodi interneta, pragmatičnem anarhizmu in o tem, zakaj Islandci niso zadovoljni s privatizacijo bank in telekomunikacijskih podjetij.
Bogdan Lipovšek – dolgoletni direktor Union hotelov, kritičen do razmer v Sloveniji, dovolj časa je bil v politiki, da mu zdaj podrobnosti nespodobnih političnih iger ne uidejo; manager na prepihu lastninskih interesov z zgodbo o prodaji hotelov v Ljubljani; poznavalec turizma, ki ne deli mnenja, da smo v turizmu uspešni.
Ima 206 centimetrov, mehko roko in očitno še mehkejše srce. Košarkar Boštjan Nachbar je poleti posodil glas otrokom iz Čada in na košarkarskem kampu na slovenski obali delil svoje znanje mladim košarkarjem. Aktiven tviteraš se je po lanskem evropskem prvenstvu poslovil od reprezentance, med svetovnim prvenstvom pa bo seveda v Španiji. Z Barcelono se bo pripravljal na novo sezono.
Neveljaven email naslov