Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janez Brojan iz Mojstrane je eden najstarejših še aktivnih gorskih reševalcev pri nas. Sodeloval je v več kot 700 reševalnih akcijah gorske reševalne službe. Več kot polovico jih je tudi vodil.
Nazadnje je pomagal v Črni gori, ko so s helikopterjem reševali ljudi, odrezane od sveta zaradi visokega snega.
Brojan je dobitnik letošnje nagrade Civilne zaščite za življenjsko delo za posebne zasluge in izjemne dosežke. Pred leti je prejel nagrado za solidarnost v gorah Targa d'Argento, nekakšno reševalsko "nobelovo nagrado".
Na začudenje številnih je mnenja, da država dobro skrbi za reševalce. Spominja se časov, ko so reševalci dobili od pristojnih en čevelj, drugega pa so morali kupiti sami. Zdaj ima Gorska reševalna služba (GRS) vso potrebno tehnično in zaščitno opremo. Profesionalizaciji službe nasprotuje.
Mojstranška veverica
V mladih letih je opravil nekaj izjemnih alpinističnih podvigov. Bil je v trojici, ki je prva presmučala z vrha Triglava do Kredarice, dvakrat pa je bil tudi član jugoslovanskih odprav v Himalajo.
V poznih 60 letih je bil Janez Brojan soustanovitelj in član Mojstranških veveric, skupine fantov, ki se je brez oklevanja spoprijela s še zadnjimi problemi Alp. Plezalni podvigi kot so Mrtvaški prt, Walkerjev steber, Bonatijeva smer so mu kupili i vozovnico za v Himalajo, najprej je bil član jugoslovanske himalajske odprave na Hindokuš potem pa še odprave na Makalu.
A splet okoliščin je hotel, da ni stopil na vrh nobene od teh gora. A izzivov v domačem okolju je ostalo dovolj.
Te dni je zelo zaposlen na prizorišču tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju pod Vitrancem. Nekoč je bil štarter, danes je - opazovalec ob progi. Tudi v Planici je bil večkrat med smučarji, ki se spuščajo po velikanki z zastavami, še vedno pa sodeluje pa pri pripravi letalnice.
Ob bližajoči stoti obletnici Gorske reševalne službe končuje dokumentarni film, ki ga je pretežno sestavil iz svojih posnetkov. Službo bo predstavil od njenih začetkov pa do danes. Prvič ga bodo predvajali na Festivalu gorniškega filma.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Janez Brojan iz Mojstrane je eden najstarejših še aktivnih gorskih reševalcev pri nas. Sodeloval je v več kot 700 reševalnih akcijah gorske reševalne službe. Več kot polovico jih je tudi vodil.
Nazadnje je pomagal v Črni gori, ko so s helikopterjem reševali ljudi, odrezane od sveta zaradi visokega snega.
Brojan je dobitnik letošnje nagrade Civilne zaščite za življenjsko delo za posebne zasluge in izjemne dosežke. Pred leti je prejel nagrado za solidarnost v gorah Targa d'Argento, nekakšno reševalsko "nobelovo nagrado".
Na začudenje številnih je mnenja, da država dobro skrbi za reševalce. Spominja se časov, ko so reševalci dobili od pristojnih en čevelj, drugega pa so morali kupiti sami. Zdaj ima Gorska reševalna služba (GRS) vso potrebno tehnično in zaščitno opremo. Profesionalizaciji službe nasprotuje.
Mojstranška veverica
V mladih letih je opravil nekaj izjemnih alpinističnih podvigov. Bil je v trojici, ki je prva presmučala z vrha Triglava do Kredarice, dvakrat pa je bil tudi član jugoslovanskih odprav v Himalajo.
V poznih 60 letih je bil Janez Brojan soustanovitelj in član Mojstranških veveric, skupine fantov, ki se je brez oklevanja spoprijela s še zadnjimi problemi Alp. Plezalni podvigi kot so Mrtvaški prt, Walkerjev steber, Bonatijeva smer so mu kupili i vozovnico za v Himalajo, najprej je bil član jugoslovanske himalajske odprave na Hindokuš potem pa še odprave na Makalu.
A splet okoliščin je hotel, da ni stopil na vrh nobene od teh gora. A izzivov v domačem okolju je ostalo dovolj.
Te dni je zelo zaposlen na prizorišču tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju pod Vitrancem. Nekoč je bil štarter, danes je - opazovalec ob progi. Tudi v Planici je bil večkrat med smučarji, ki se spuščajo po velikanki z zastavami, še vedno pa sodeluje pa pri pripravi letalnice.
Ob bližajoči stoti obletnici Gorske reševalne službe končuje dokumentarni film, ki ga je pretežno sestavil iz svojih posnetkov. Službo bo predstavil od njenih začetkov pa do danes. Prvič ga bodo predvajali na Festivalu gorniškega filma.
V njeni domači Jurki vasi ji pravijo “tista Dularjeva iz Afrike”, v malavijski vasi Mazembe pa Temwanani oziroma prinašalka ljubezni. Sicer pa je Jana Dular mlada pravnica, ki že od leta 2008 vodi humanitarne projekte v Vzhodni Afriki. Je nazoren dokaz, kaj vse lahko naredi posameznik, če ima željo, pogum, karizmo in ga ni strah prositi za pomoč. Trenutno živi v Malaviju, kjer vodi humanitarno organizacijo ELA, ki skrbi za izobraževanje, opismenjevanje in razvijanje kreativnosti s pomočjo umetnosti.
“Ko stopiš na oder in se prepustiš vlogi, lahko v tem resnično uživaš, vendar biti igralec je lahko veselo in kruto hkrati,” pravi Ivanka Mežan, 88-letna filmska in gledališka igralka, ki je leta 1944 kot 17-letna gimnazijka, prvič stopila na gledališki oder, na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. “Kako sem vesela, ko me študenti povabijo v svoje diplomske filme! Kako so v redu!”
Nedeljski gost bo tokrat Miroslav Cerar, eden najuspešnejših slovenskih športnikov, legenda slovenske športne gimnastike.
Dr. Valerija Bužan, psihologinja, 30 let na čelu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi, svoje delo posveča osebam z motnjami v duševnem razvoju, s svojimi projekti, njen zadnji odmeven je gostilnicaa Druga violina, si prizadeva za boljšo kakovost življenja ljudi s posebnimi potrebami in dela opazne premike v naši družbi pri sprejemanju drugačnosti.
Žiga Koritnik je fotograf, ki se je v sodobno slovensko fotografijo prepričljivo vpisal predvsem s portretnimi in koncertnimi posnetki jazz glasbenikov. A spekter njegovih avtorskih zanimanj je mnogo širši. Od gledališča in filma, sega tudi na področje krajine, dokumentarne in etnološke fotografije v različnih interpretacijah. Te dni se mudi v Makedoniji, kjer je že vrsto let tudi hišni fotograf skopskega jazz festivala.
Dr. Ivan Šprajc je arheolog z zvezdniškim pridihom, ki se otepa primerjave z najbolj znanim hollywoodskim arheologom. Pustolovec, ki pooseblja romantične predstave o arheologiji – odkriva namreč pozabljena mesta majevske civilizacije sredi komaj prehodne džungle na Jukatanskem polotoku. Na letošnji že sedmi odpravi je s skupino preverjenih strokovjakov iz Slovenije in Mehike odkril v starih zapiskih že omenjeno mesto Lagunita, na katerega je sredi prejšnjega stoletja že naletel ameriški arheolog Eric Van Euw (ERIK VANJU), o katerem piše v svojih zapiskih, a ga ni vrisal v zemljevid. Dr. Šprajc je to napako popravil, nedaleč stran od tega, pa so našli še eno mesto, 'mesto globokih vodnjakov' Tamchen. O ekipi, ki ga spremlja, nevarnostih, ki pretijo na arheologe v zakotjih Mehike in vznemirjenju, ki ga po vseh teh letih še prinaša iskanje ostankov že izumrlih civilizacij v torkatni oddaji Nedeljski gost. Miha Švalj v pogovoru z arheologom, zgodovinarjem in antropologom dr. Ivanom Šprajcem, predstojnikom Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Dr. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske II. Gimnazije svoje delo opravlja z dušo in srcem. Kritičen do pretirano zaščitniških staršev in šolske politike priznava, da do dijakov, ki dosegajo izjemne učne uspehe tudi v mednarodnem merilu, čuti prav posebno odgovornost. Tudi zato se na čelu ene najzahtevnejših srednjih šol pri nas trudi, da jim zagotavljajo kar najboljše možnosti za razvoj.
Pesnica, protestnica, poslanka, sodelavka Wikileaksa, zagovornica žvižgačev. Birgitta Jónsdóttir. Kot iz filma o revolucijah. Islandska aktivistka je imela pomembno vlogo pri razkritju odmevnega video posnetka o streljanju ameriških vojakov na civiliste v Iraku, zdaj razkriva podrobnosti skrivnega trgovinskega sporazuma TISA. Z Birgitto Jónsdóttir o prevzemanju odgovornosti za lastna življenja v novodobni demokraciji, svobodi interneta, pragmatičnem anarhizmu in o tem, zakaj Islandci niso zadovoljni s privatizacijo bank in telekomunikacijskih podjetij.
Bogdan Lipovšek – dolgoletni direktor Union hotelov, kritičen do razmer v Sloveniji, dovolj časa je bil v politiki, da mu zdaj podrobnosti nespodobnih političnih iger ne uidejo; manager na prepihu lastninskih interesov z zgodbo o prodaji hotelov v Ljubljani; poznavalec turizma, ki ne deli mnenja, da smo v turizmu uspešni.
Ima 206 centimetrov, mehko roko in očitno še mehkejše srce. Košarkar Boštjan Nachbar je poleti posodil glas otrokom iz Čada in na košarkarskem kampu na slovenski obali delil svoje znanje mladim košarkarjem. Aktiven tviteraš se je po lanskem evropskem prvenstvu poslovil od reprezentance, med svetovnim prvenstvom pa bo seveda v Španiji. Z Barcelono se bo pripravljal na novo sezono.
Čeprav bi mislili, da bomo najboljšega slovenskega potapljača na vdih našli nekje na Primorskem, ni tako. Sicer Maribor res ni blizu morja, je pa globoka modrina že od malih nog blizu Juretu Daiću, ki ga je za podvodni svet potapljanja in podvodnega ribolova najprej navdušil oče.
Sara Isaković, naša najboljša plavalka je pri rosnih 26. zaključila kariero. V pogovoru tudi o načrtih za prihodnost.
Klavdija Gomboc je prepričana, da je uresničevanje novih izzivov v slovenskem turizmu v povezovanju, skupnem nastopanju in večji prepoznavnosti krajev. Prihod tujih lastnikov je ne skrbi. Žalosti pa jo med drugim mačehovski odnos do slovenskega žičničarstva in to, da nimamo ministrstva za turizem. Kranjskogorka Klavdija Gomboc je vse svoje poklicno življenje povezana s turizmom. Kot predsednica turističnega društva pa skupaj z drugimi entuziasti v Zgornjesavski dolini oživlja projekte, s katerimi bi dopolnili turistično ponudbo kraja in privabili nove goste.
Nedeljski gost je bil gospod na drsalkah – po starosti še ni blizu 30ih, v osmih letih pa si je onstran luže pridobil ogromno simpatij navijačev in spoštovanja tekmecev.
Urban je izjemno simpatičen 18. letni gimnazijec, ki največ svojega časa posveča igranju klavirja, na drugem mestu je šola pravi, nato si sledijo matematika, logika, šah in judo. Pri treh letih se prvič vsede za klavir, pri štirih pa že sam prebere Piko Nogavičko. Urban se intenzivno posveča igranju Bacha, Chopina, Lizsta in Prokofjeva, kot mlad pianist se udeležuje mednarodnih tekmovanj, prejema prestižne nagrade in pohvale. Zmagoval pa je tudi na tekmovanjih iz matematike, logike in šaha.Na mednarodnem tekmovanju v Kölnu, za Evrovizijskega mladega glasbenika 2014, je zasedel drugo mesto,razmišlja pa tudi že o udeležbi na najtežjem in najprestižnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju na svetu, leta 2020, v Varšavi. V okviru cikla ‘Mladi talenti Imaga Slovenije’, se je Urban Stanič s samostojnim recitalom predstavil, v nabito polni veliki dvorani Slovenske filharmonije. Njegov največji debu pred slovenskim občinstvom, pa bo prav gotovo koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 1. januarja 2015.
Eden vidnejših sindikalistov nove generacije, ki so ga nekateri že videli na mestu novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda pred kratkim je presenetil z odločitvijo, da zapušča sindikate. Pogovor o njegovi odmevni odločitvi, deloholizmu, izzivih in tudi hibah sindikalizma, pa tudi o nogometu in sindikalnih veselicah.
Neveljaven email naslov