Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janez Brojan iz Mojstrane je eden najstarejših še aktivnih gorskih reševalcev pri nas. Sodeloval je v več kot 700 reševalnih akcijah gorske reševalne službe. Več kot polovico jih je tudi vodil.
Nazadnje je pomagal v Črni gori, ko so s helikopterjem reševali ljudi, odrezane od sveta zaradi visokega snega.
Brojan je dobitnik letošnje nagrade Civilne zaščite za življenjsko delo za posebne zasluge in izjemne dosežke. Pred leti je prejel nagrado za solidarnost v gorah Targa d'Argento, nekakšno reševalsko "nobelovo nagrado".
Na začudenje številnih je mnenja, da država dobro skrbi za reševalce. Spominja se časov, ko so reševalci dobili od pristojnih en čevelj, drugega pa so morali kupiti sami. Zdaj ima Gorska reševalna služba (GRS) vso potrebno tehnično in zaščitno opremo. Profesionalizaciji službe nasprotuje.
Mojstranška veverica
V mladih letih je opravil nekaj izjemnih alpinističnih podvigov. Bil je v trojici, ki je prva presmučala z vrha Triglava do Kredarice, dvakrat pa je bil tudi član jugoslovanskih odprav v Himalajo.
V poznih 60 letih je bil Janez Brojan soustanovitelj in član Mojstranških veveric, skupine fantov, ki se je brez oklevanja spoprijela s še zadnjimi problemi Alp. Plezalni podvigi kot so Mrtvaški prt, Walkerjev steber, Bonatijeva smer so mu kupili i vozovnico za v Himalajo, najprej je bil član jugoslovanske himalajske odprave na Hindokuš potem pa še odprave na Makalu.
A splet okoliščin je hotel, da ni stopil na vrh nobene od teh gora. A izzivov v domačem okolju je ostalo dovolj.
Te dni je zelo zaposlen na prizorišču tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju pod Vitrancem. Nekoč je bil štarter, danes je - opazovalec ob progi. Tudi v Planici je bil večkrat med smučarji, ki se spuščajo po velikanki z zastavami, še vedno pa sodeluje pa pri pripravi letalnice.
Ob bližajoči stoti obletnici Gorske reševalne službe končuje dokumentarni film, ki ga je pretežno sestavil iz svojih posnetkov. Službo bo predstavil od njenih začetkov pa do danes. Prvič ga bodo predvajali na Festivalu gorniškega filma.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Janez Brojan iz Mojstrane je eden najstarejših še aktivnih gorskih reševalcev pri nas. Sodeloval je v več kot 700 reševalnih akcijah gorske reševalne službe. Več kot polovico jih je tudi vodil.
Nazadnje je pomagal v Črni gori, ko so s helikopterjem reševali ljudi, odrezane od sveta zaradi visokega snega.
Brojan je dobitnik letošnje nagrade Civilne zaščite za življenjsko delo za posebne zasluge in izjemne dosežke. Pred leti je prejel nagrado za solidarnost v gorah Targa d'Argento, nekakšno reševalsko "nobelovo nagrado".
Na začudenje številnih je mnenja, da država dobro skrbi za reševalce. Spominja se časov, ko so reševalci dobili od pristojnih en čevelj, drugega pa so morali kupiti sami. Zdaj ima Gorska reševalna služba (GRS) vso potrebno tehnično in zaščitno opremo. Profesionalizaciji službe nasprotuje.
Mojstranška veverica
V mladih letih je opravil nekaj izjemnih alpinističnih podvigov. Bil je v trojici, ki je prva presmučala z vrha Triglava do Kredarice, dvakrat pa je bil tudi član jugoslovanskih odprav v Himalajo.
V poznih 60 letih je bil Janez Brojan soustanovitelj in član Mojstranških veveric, skupine fantov, ki se je brez oklevanja spoprijela s še zadnjimi problemi Alp. Plezalni podvigi kot so Mrtvaški prt, Walkerjev steber, Bonatijeva smer so mu kupili i vozovnico za v Himalajo, najprej je bil član jugoslovanske himalajske odprave na Hindokuš potem pa še odprave na Makalu.
A splet okoliščin je hotel, da ni stopil na vrh nobene od teh gora. A izzivov v domačem okolju je ostalo dovolj.
Te dni je zelo zaposlen na prizorišču tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju pod Vitrancem. Nekoč je bil štarter, danes je - opazovalec ob progi. Tudi v Planici je bil večkrat med smučarji, ki se spuščajo po velikanki z zastavami, še vedno pa sodeluje pa pri pripravi letalnice.
Ob bližajoči stoti obletnici Gorske reševalne službe končuje dokumentarni film, ki ga je pretežno sestavil iz svojih posnetkov. Službo bo predstavil od njenih začetkov pa do danes. Prvič ga bodo predvajali na Festivalu gorniškega filma.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke.
Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati.
Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema.
Neveljaven email naslov