Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Ivan Godler iz Dola pri Ljubljani je profesor robotike na Japonskem, kjer živi že več kot 20 let. V japonščino je prevedel Cankarjevo Skodelico kave in napoveduje: "Roboti bodo do leta 2050 premagali svetovne prvake v nogometu!"
Dr. Ivan Godler iz Dola pri Ljubljani je profesor robotike na Japonskem, kjer živi že več kot 20 let.
V japonščino je prevedel Cankarjevo Skodelico kave in napoveduje: "Roboti bodo do leta 2050 premagali svetovne prvake v nogometu!"
Profesor Godler pravi, da smo Slovenci z japonske perspektive premalo fleksibilni, medtem ko v pregovorno deloholični deželi vzhajajočega sonca strogo sledijo zastavljenim ciljem in ne razmišljajo o dopustu.
Ivan Godler, slovenski profesor robotike na univerzi v Kitakyushu, je leta 2008 v japonščino prevedel Cankarjevo povest Hlapec Jernej in njegova pravica ter črtico Skodelica kave.
Gre za sploh prvo slovensko literarno delo v japonskem jeziku. Za prevajanje Cankarja v japonščino ga je navdušil njegov pokojni stric Janko Moder, legendarni slovenski prevajalec.
NG Ivan Godler: "Japonci imajo nekaj stopenj vikanja. Celo študenti med seboj uporabljajo različne glagole glede na njihov status."
— Val 202 (@Val202) April 1, 2012
S profesorjem Godlerjem smo se pogovarjali o življenju na Japonskem, tamkajšnji pregovorni deloholičnosti, podobnostih in razlikah med rodno Slovenijo in deželo vzhajajočega sonca …
"Pri Slovencih je problem fleksibilnost, Japonci ves čas delo prilagajajo izključno ciljem. Vseskozi spreminjajo organizacijo dela, nemogoče je, da bi bila neka katedra na univerzi 30 let nespremenjena. Glavni cilj je delo, Japonci sploh ne razmišljajo o dopustu," pravi Ivan Godler, ki v povprečju na dan dela od 10 do 12 ur.
Ivan Godler o prevajanju Hlapca Jerneja: "Beseda PRAVICA je s prevodom Cankarja v japonščino dobila širši, drugačen pomen." #japonska
— Val 202 (@Val202) April 1, 2012
Ivan Godler soustvarja tudi robotsko prihodnost. Prepričan je, da nam bodo nekoč v vsakdanjem življenju pomagali humanoidni roboti, ki bodo do leta 2050 celo premagali "prave" svetovne prvake v nogometu.
Godler je navdušen "igralec" robobrca, poročen je z Japonko, s katero imata sina in hčerko. Pogosto obišče Slovenijo, o vrnitvi v domovino, kjer je kot strojnik kariero robotika začel na Inštitutu Jožefa Stefana, za zdaj ne razmišlja.
"Tudi Japonci zaradi staranja prebivalstva podaljšujejo starostno mejo za upokojitev, tako da me čaka še kar nekaj let dela."
@Val202 fleksibilen pomeni upogljiv, cilj pri njih je praznina. japonci so živi šinto-zen, trenutke in večnost dojemajo drugače,povezano
— Flajschman (@Flajschman) April 1, 2012
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Ivan Godler iz Dola pri Ljubljani je profesor robotike na Japonskem, kjer živi že več kot 20 let. V japonščino je prevedel Cankarjevo Skodelico kave in napoveduje: "Roboti bodo do leta 2050 premagali svetovne prvake v nogometu!"
Dr. Ivan Godler iz Dola pri Ljubljani je profesor robotike na Japonskem, kjer živi že več kot 20 let.
V japonščino je prevedel Cankarjevo Skodelico kave in napoveduje: "Roboti bodo do leta 2050 premagali svetovne prvake v nogometu!"
Profesor Godler pravi, da smo Slovenci z japonske perspektive premalo fleksibilni, medtem ko v pregovorno deloholični deželi vzhajajočega sonca strogo sledijo zastavljenim ciljem in ne razmišljajo o dopustu.
Ivan Godler, slovenski profesor robotike na univerzi v Kitakyushu, je leta 2008 v japonščino prevedel Cankarjevo povest Hlapec Jernej in njegova pravica ter črtico Skodelica kave.
Gre za sploh prvo slovensko literarno delo v japonskem jeziku. Za prevajanje Cankarja v japonščino ga je navdušil njegov pokojni stric Janko Moder, legendarni slovenski prevajalec.
NG Ivan Godler: "Japonci imajo nekaj stopenj vikanja. Celo študenti med seboj uporabljajo različne glagole glede na njihov status."
— Val 202 (@Val202) April 1, 2012
S profesorjem Godlerjem smo se pogovarjali o življenju na Japonskem, tamkajšnji pregovorni deloholičnosti, podobnostih in razlikah med rodno Slovenijo in deželo vzhajajočega sonca …
"Pri Slovencih je problem fleksibilnost, Japonci ves čas delo prilagajajo izključno ciljem. Vseskozi spreminjajo organizacijo dela, nemogoče je, da bi bila neka katedra na univerzi 30 let nespremenjena. Glavni cilj je delo, Japonci sploh ne razmišljajo o dopustu," pravi Ivan Godler, ki v povprečju na dan dela od 10 do 12 ur.
Ivan Godler o prevajanju Hlapca Jerneja: "Beseda PRAVICA je s prevodom Cankarja v japonščino dobila širši, drugačen pomen." #japonska
— Val 202 (@Val202) April 1, 2012
Ivan Godler soustvarja tudi robotsko prihodnost. Prepričan je, da nam bodo nekoč v vsakdanjem življenju pomagali humanoidni roboti, ki bodo do leta 2050 celo premagali "prave" svetovne prvake v nogometu.
Godler je navdušen "igralec" robobrca, poročen je z Japonko, s katero imata sina in hčerko. Pogosto obišče Slovenijo, o vrnitvi v domovino, kjer je kot strojnik kariero robotika začel na Inštitutu Jožefa Stefana, za zdaj ne razmišlja.
"Tudi Japonci zaradi staranja prebivalstva podaljšujejo starostno mejo za upokojitev, tako da me čaka še kar nekaj let dela."
@Val202 fleksibilen pomeni upogljiv, cilj pri njih je praznina. japonci so živi šinto-zen, trenutke in večnost dojemajo drugače,povezano
— Flajschman (@Flajschman) April 1, 2012
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov