Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški režiser in dramaturg Ivica Buljan je soustanovitelj Mini teatra v Ljubljani in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada. Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost.
Po končanem študiju je kot novinar in gledališki kritik pisal za reviji Polet in Start, za dnevni časopis Slobodna Dalmacija in za revijo Prolog. V gledališču pa je najprej deloval kot dramaturg.
Pravi, da branje Šalamuna v slovenščini v osemdesetih ni bila samo njegova izkušnja, ampak izkušnja večjega kroga ljudi, prijateljev iste generacije: "Mnogo bolj se nas je dotaknil, kot takratni sodobni hrvaški ali svetovni pesniki."
V Zagrebu je skupaj z Dubravko Vrgoč ustanovil Festival Svetovnega gledališča, v Ljubljani pa z igralcem Robertom Waltlom Mini teater, tako imenovano post-dramsko gledališče, ki se intenzivno ukvarja s promocijo sodobne svetovne dramske literature in modernih režijskih praks. Z vselitvijo v novo gledališko stavbo na Križevniški 1, Mini teater hkrati postane tudi Mednarodni kulturni center, kjer se srečujejo različni svetovni umetniki.
"Do tridesetega leta nisem razmišljal o gledališču kot o nekem področju, kjer bi se življenjsko nastanil. Obstajale so samo simpatije. Tudi nisem razmišljal, da bi študiral na akademiji za gledališče. Vpisal sem se na filozofsko fakulteto, poleg francoščine sem študiral tudi politologijo, tudi v Franciji s štipendijo."
Ivica Buljan je že nekaj let gostujoči profesor v Franciji, na različnih akademijah v Parizu, Renu in Saint Etienne, občasno predava v New Yorku, v teatru La Mamma, kjer bo imel letos režijski debi, deluje pa tudi v Moskvi, Bruslju, Zagrebu, Beogradu, na Reki in v številnih gledališčih po Sloveniji.
Pred kratkim je na veliki oder SNG Drama postavil delo Gospoda Glembajevi, hrvaškega avtorja Miroslava Krleže. Na vprašanje o vzdušju tik pred premiero odgovarja: "Resnično imam občutek, da je vsa Drama, od bifeja do vseh garderob, okužena z virusom Glembajevih." Gledališka igra, ki jo obožujejo tudi igralci.
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Hrvaški režiser in dramaturg Ivica Buljan je soustanovitelj Mini teatra v Ljubljani in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada. Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost.
Po končanem študiju je kot novinar in gledališki kritik pisal za reviji Polet in Start, za dnevni časopis Slobodna Dalmacija in za revijo Prolog. V gledališču pa je najprej deloval kot dramaturg.
Pravi, da branje Šalamuna v slovenščini v osemdesetih ni bila samo njegova izkušnja, ampak izkušnja večjega kroga ljudi, prijateljev iste generacije: "Mnogo bolj se nas je dotaknil, kot takratni sodobni hrvaški ali svetovni pesniki."
V Zagrebu je skupaj z Dubravko Vrgoč ustanovil Festival Svetovnega gledališča, v Ljubljani pa z igralcem Robertom Waltlom Mini teater, tako imenovano post-dramsko gledališče, ki se intenzivno ukvarja s promocijo sodobne svetovne dramske literature in modernih režijskih praks. Z vselitvijo v novo gledališko stavbo na Križevniški 1, Mini teater hkrati postane tudi Mednarodni kulturni center, kjer se srečujejo različni svetovni umetniki.
"Do tridesetega leta nisem razmišljal o gledališču kot o nekem področju, kjer bi se življenjsko nastanil. Obstajale so samo simpatije. Tudi nisem razmišljal, da bi študiral na akademiji za gledališče. Vpisal sem se na filozofsko fakulteto, poleg francoščine sem študiral tudi politologijo, tudi v Franciji s štipendijo."
Ivica Buljan je že nekaj let gostujoči profesor v Franciji, na različnih akademijah v Parizu, Renu in Saint Etienne, občasno predava v New Yorku, v teatru La Mamma, kjer bo imel letos režijski debi, deluje pa tudi v Moskvi, Bruslju, Zagrebu, Beogradu, na Reki in v številnih gledališčih po Sloveniji.
Pred kratkim je na veliki oder SNG Drama postavil delo Gospoda Glembajevi, hrvaškega avtorja Miroslava Krleže. Na vprašanje o vzdušju tik pred premiero odgovarja: "Resnično imam občutek, da je vsa Drama, od bifeja do vseh garderob, okužena z virusom Glembajevih." Gledališka igra, ki jo obožujejo tudi igralci.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov