Da je mojstrica jezika, potrjujejo njena številna literarna dela. Od prvih romanov, s katerimi je stopila v žanr kriminalke, do številnih drugih, tudi kratkih zgodb in proze za otroke, ki temeljijo na odličnem poznavanju človeške psihe in v katere Maja Novak spretno vnaša obilico humorja in ironije. Je odlična prevajalka proze iz štirih jezikov, kot kolumnistka pa lucidna in prodorna opazovalka družbenih razmer.

"Zelo pazim, da si ne naložim preveč dela, saj poznam ljudi, ki skušajo opraviti deset rokodelstev na enkrat in potem ne naredijo nobene stvari. Raje si na krožnik naložim manj in dvakrat ... mi je pa pri tem v pomoč slovenska davčna zakonodaja, ki postavlja zelo zelo nizko mejo tega, koliko lahko človek na svobodi zasluži na svobodi, da ne bi postal davčni zavezanec," je odgovorila Maja Novak na vprašanje, kaj pomeni svoboda in kaj pomeni to, da si sam odrejaš delovni čas.

Prevajanje je za MajoNovak težje od pisanja  v tem smislu, "da iščeš iščeš, kako bi v slovenščino prenesel nek stavek, ki bi ga ti sam v slovenščini povedal popolnoma drugače ... Pri prevajanju se ne sloveni besed, temveč se v slovenščino prenaša avtorjev stavek, njegov ritem, njegov slog, zato moraš to začutiti in knjiga, ki jo prevajaš, ti mora biti všeč v vseh možnih okvirih."

Njena kritika slovenskih založb je med drugim ta, da izdajo preveliko količino knjig. Predvsem tistih v žepni izdaji. Založbe se tako "povampirijo in vzamejo zanimive avtorje, zanimive knjižne naslove, potem vzamejo pa neizkušenega ali nekakovostnega prevajalca. Za tak honorar, kot ga vsaj dve veliki založbi v Sloveniji dajeta svojim prevajalcev, jaz ne bi niti iz postelje, saj ne mislim pljuvati v skledo svojim kolegom s tem, da bi sprejemala nižje honorarje."