Sam zase pravi tudi, da je največji klošar v državi, prvi med enakimi.

Pravi, da nima kaj povedati, ali pa vsaj ne kar koli novega. Ljubljančan Boris Kosec se je v socialnem delu znašel po naključju, a kot kaže, je bilo to dobro naključje. Že 25 let namreč dela z brezdomci v ljubljanskem zavetišču, ki je bilo takrat sploh prvo zavetišče za brezdomce v Sloveniji. Takrat je poznal vse uporabnike, danes jih je preveč.

"Vedno več ljudi prihaja k nam po hrano. Iz stotih obrokov lahko nekako nahranimo 120 ljudi. Se pa zgodi, da zmanjka hrane, kar je grozno."

Čeprav je zavetišče le minimum od minimuma, se trudijo, a pravila morajo biti, zato veliki humanitarec včasih tudi zarobanti in brez zadržkov pove, kar si misli o državi, o politiki pa tudi o slovenski družbi.

"Včasih smo bili atraktivni in za donacije ni bilo problema. Zdaj ni več tako, postali smo del vsakdana."

Sam pa je rad v družbi glasbe in zvoka motorja, kjer je pomembna pot, ne cilj. Socialni delavec in dolgoletni vodja zavetišča za brezdomce v Ljubljani je na 2. brezdomskem kongresu v Piranu prejel tudi nagrado "Brezdomski čevelj 2015".

"Dejstvo je, da se človeku ne da pomagat, če si sam noče!"