Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borut Činč

24.05.2015


Borut Činč: "Buldožerji nismo nikoli rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."

"Čez sedem Svetlobnih let še Buldožer prav pride," tako je nastala domača glasbena legenda. "Rinež" je sicer prevelik za naš studio, prišla pa je ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.

"Ko se je pojavil Elvis Presley, mi je glasba podzavestno zlezla pod kožo. Fajn se mi je zdej ta ritem, ta sound."

Boruta Činča so imenovali tudi B. B. Činč, po legendarnem B. B. Kingu. Glasba je Činča spremljala že od malih nog. "Oče je vodil tamburaški orkester na šoli, jaz sem raziskoval te zvoke, tako nekako sem padel v ta zvočni svet. Bil sem priden študent, bil sem štiri leta na muzikologiji na Filozofski fakulteti tudi demonstrator. Po diplomi sem imel možnost postati asistent. Ponudili so mi profesorsko kariero, ki pa mi ni preveč dišala, ker sem bil roker po duši."

To, da so peli v srbo-hrvaščini, ima čisto svoje razloge. Prej so se imenovali Sedem svetlobnih let, imeli so material za ploščo, v Gledališču Glej, ki je bil takrat na Poljanah, so imeli koncert.

"Prišli so nas poslušati vsi iz stroke, tudi Mojmir Sepe, ki je bi takrat vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Dogovorili smo se za snemanje plošče, vendar so nas hoteli 'popeglat'. Mi nismo pristali na to in zato tudi plošča ni bila nikoli posneta."

Potem so se spoznali z Markom Brecljem in posneli skladbo Hišar Rogač, ki pa ni izšla, ker so peli v slovenščini. Zato so se leta 1975 odločili, da bodo snemali v srbo-hrvaščini, saj slovenščine na jugu niso razumeli. "Takrat smo dobili ponudbo z RTV Beograd in tako smo izdali ploščo."

Pljuni istini v oči je genialna plošča, ki bo decembra praznovala 40 obletnico. "To, kar se je okrog nas dogajalo, in ta ekipa ljudi, ki se je okrog nas gibala, mi smo skupaj ustvarili en film. Iz tega druženja je izšla ta plošča, ta naš film, ki ni bil povezan z zunanjimi vzori." Z naslednjima dve ploščama Zabranjeno plakatirati in Živi, bili, pa vidjeli so postajali vedno bolj nenavadni.

"Najbolj nesmiselno bi bilo ponavljanje prve plošče. Drugo ploščo smo zastavili bolj 'bendovsko' - šlo je za ideje, ki so trenutno nastale, kritiki so rekli, da smo šli bolj v komercialne vode. Mi smo v skladbah zajeli deset žanrov. Seveda se takrat nismo mogli izogniti tudi disko popu, nikoli pa nismo bili komercialni."

Buldožerje so na začetku primerjali s Pink Floydi, pa Fankom Zappo. "Na nas niso vplivali drugi glasbeni izvajalci. Mi smo se 'zezali' iz mentalitet okrog nas. Prva plošča je bila konceptualna, na njej se znajde tudi zvok bruhanja - to je bilo načrtno opijanje. Ko sem po bruhanju prišel iz stranišča, so vsi rekli, da je to bruhanje prave dolžine in gre na ploščo."

Poleg godbarske dejavnosti ima tudi producentsko dejavnost. Nima zadržkov igrati s komerkoli, čeprav se je vedno opredelil za rokerja. "Res je, da je bila večina glasbe, ki sem jo snemal in produciral, del mene - imam jo rad. Ko pa imaš studio, moraš biti tudi profesionalec, in kot profesionalec moraš sprejeti kogar koli iz katerega koli žanra."

Po uspehu prvih dveh albumov je pevec Buldožerjev Marko Brecelj skupino zapustil. Sam je dejal, da se je to zgodilo, ker se njegova pot ni skladala s potjo ostalih članov benda. Drugi so bili za velike dvorane in gostovanja z avioni. On je pa ostal neumen in še zdaj proti vetru 'ščije'.

"Poznam ta odgovor, našel si je uteho sam v sebi, da je odšel iz Buldožerjev. Verjetno še sam ne ve, zakaj je odšel iz benda. Skupino je zapustil med snemanjem filmske glasbe za Živi, bili, pa vidjeli. Zanimivo je, da je ravno on uredil to sodelovanje. Pri snemanju plošče Izlog jeftinih slatkiša je sredi dela prišel na vajo in rekel, da nas zapušča."

Po 40 letih se člani benda še vedno družijo, igrajo pa zelo redko. Borut Činč si želi, da bi se Buldožerji še pojavljali na odru. "Če bi se jaz odločal, ne bi nikoli nehali igrati. S fanti se najboljše počutim, veže nas veliko skupnih stvari. Nikoli nismo rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."


Nedeljski gost

865 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Borut Činč

24.05.2015


Borut Činč: "Buldožerji nismo nikoli rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."

"Čez sedem Svetlobnih let še Buldožer prav pride," tako je nastala domača glasbena legenda. "Rinež" je sicer prevelik za naš studio, prišla pa je ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.

"Ko se je pojavil Elvis Presley, mi je glasba podzavestno zlezla pod kožo. Fajn se mi je zdej ta ritem, ta sound."

Boruta Činča so imenovali tudi B. B. Činč, po legendarnem B. B. Kingu. Glasba je Činča spremljala že od malih nog. "Oče je vodil tamburaški orkester na šoli, jaz sem raziskoval te zvoke, tako nekako sem padel v ta zvočni svet. Bil sem priden študent, bil sem štiri leta na muzikologiji na Filozofski fakulteti tudi demonstrator. Po diplomi sem imel možnost postati asistent. Ponudili so mi profesorsko kariero, ki pa mi ni preveč dišala, ker sem bil roker po duši."

To, da so peli v srbo-hrvaščini, ima čisto svoje razloge. Prej so se imenovali Sedem svetlobnih let, imeli so material za ploščo, v Gledališču Glej, ki je bil takrat na Poljanah, so imeli koncert.

"Prišli so nas poslušati vsi iz stroke, tudi Mojmir Sepe, ki je bi takrat vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Dogovorili smo se za snemanje plošče, vendar so nas hoteli 'popeglat'. Mi nismo pristali na to in zato tudi plošča ni bila nikoli posneta."

Potem so se spoznali z Markom Brecljem in posneli skladbo Hišar Rogač, ki pa ni izšla, ker so peli v slovenščini. Zato so se leta 1975 odločili, da bodo snemali v srbo-hrvaščini, saj slovenščine na jugu niso razumeli. "Takrat smo dobili ponudbo z RTV Beograd in tako smo izdali ploščo."

Pljuni istini v oči je genialna plošča, ki bo decembra praznovala 40 obletnico. "To, kar se je okrog nas dogajalo, in ta ekipa ljudi, ki se je okrog nas gibala, mi smo skupaj ustvarili en film. Iz tega druženja je izšla ta plošča, ta naš film, ki ni bil povezan z zunanjimi vzori." Z naslednjima dve ploščama Zabranjeno plakatirati in Živi, bili, pa vidjeli so postajali vedno bolj nenavadni.

"Najbolj nesmiselno bi bilo ponavljanje prve plošče. Drugo ploščo smo zastavili bolj 'bendovsko' - šlo je za ideje, ki so trenutno nastale, kritiki so rekli, da smo šli bolj v komercialne vode. Mi smo v skladbah zajeli deset žanrov. Seveda se takrat nismo mogli izogniti tudi disko popu, nikoli pa nismo bili komercialni."

Buldožerje so na začetku primerjali s Pink Floydi, pa Fankom Zappo. "Na nas niso vplivali drugi glasbeni izvajalci. Mi smo se 'zezali' iz mentalitet okrog nas. Prva plošča je bila konceptualna, na njej se znajde tudi zvok bruhanja - to je bilo načrtno opijanje. Ko sem po bruhanju prišel iz stranišča, so vsi rekli, da je to bruhanje prave dolžine in gre na ploščo."

Poleg godbarske dejavnosti ima tudi producentsko dejavnost. Nima zadržkov igrati s komerkoli, čeprav se je vedno opredelil za rokerja. "Res je, da je bila večina glasbe, ki sem jo snemal in produciral, del mene - imam jo rad. Ko pa imaš studio, moraš biti tudi profesionalec, in kot profesionalec moraš sprejeti kogar koli iz katerega koli žanra."

Po uspehu prvih dveh albumov je pevec Buldožerjev Marko Brecelj skupino zapustil. Sam je dejal, da se je to zgodilo, ker se njegova pot ni skladala s potjo ostalih članov benda. Drugi so bili za velike dvorane in gostovanja z avioni. On je pa ostal neumen in še zdaj proti vetru 'ščije'.

"Poznam ta odgovor, našel si je uteho sam v sebi, da je odšel iz Buldožerjev. Verjetno še sam ne ve, zakaj je odšel iz benda. Skupino je zapustil med snemanjem filmske glasbe za Živi, bili, pa vidjeli. Zanimivo je, da je ravno on uredil to sodelovanje. Pri snemanju plošče Izlog jeftinih slatkiša je sredi dela prišel na vajo in rekel, da nas zapušča."

Po 40 letih se člani benda še vedno družijo, igrajo pa zelo redko. Borut Činč si želi, da bi se Buldožerji še pojavljali na odru. "Če bi se jaz odločal, ne bi nikoli nehali igrati. S fanti se najboljše počutim, veže nas veliko skupnih stvari. Nikoli nismo rekli konec. Upam in verjamem, da se bomo še zbrali in kdaj kje skupaj nastopili."


15.03.2009

Dr. Miro Cerar ml.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


08.03.2009

Meta Kušar, pesnica in esejistka

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


01.03.2009

Stane Valant

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


22.02.2009

Prof. dr. Dragan Marušič - eno od vodilnih imen matematike doma in v svetu, utemeljitelj algebrajske teorije grafov in teorije permutacijskih grup v Sloveniji...

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


15.02.2009

Jože Okoren, iz Trebnjega, invalid športnik, letošnji dobitnik Bloudkove nagrade

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


08.02.2009

dr. Martina Orožen

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


01.02.2009

Goran Vojnović

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


25.01.2009

Dr. Bogomir Kovač

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


18.01.2009

Juan Gris

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


11.01.2009

Tomo Levovnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.01.2009

Iztok Mlakar

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.12.2008

Prisluhnili bomo odlomkom pogovorov z Anito Ogulin, Darjo Rojec, Jolko Milič, dr. Danilom Tuerkom, Rokom Uršičem, Tonijem Golobičem, Francem Kuzmičem, Rudijem Vovkom.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.12.2008

Andrej Detela, teoretski fizik, pisatelj, pesnik, filozof in ustvarjalni izumitelj

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


14.12.2008

Janez Šmitek

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


07.12.2008

Vangari Mataj

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


30.11.2008

Odlično je prevedla Kairsko trilogijo egiptovskega pisatelja in nobelovca Naguiba Mahfouza in knjigo Jakubianova hiša sodobnega pisatelja Alaa Al Aswanyja. Dramaturginjo in prevajalko Barbaro Skubic bo gostila Nina Zagoričnik

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


23.11.2008

Miran Tepeš

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


16.11.2008

Rudi Vovk spada v novo generacijo manjšinskih intelektualcev. Je uspešen odvetnik, borec za ustavnopravne pravice koroških Slovencev, politik, poslanski kandidat na nedavnih zveznih volitvah...

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


09.11.2008

Andrej Medved, filozof, pesnik, umetnostni kritik in umetniški vodja Obalnih galerij

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.11.2008

Tanja Pak, oblikovalka stekla

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 39 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov