"Prvič smo del imperialnih združenj, rezultat pa je kaos."

Dimitar Anakiev je zdravnik splošne medicine v Ilirski Bistrici, pomaga pa tudi v pro bono ambulanti. Za študij medicine v Nišu so ga spodbudili starši, navsezadnje je bil v zdravstvenem cehu zelo priznana tudi njegova mama, stomatologinja in njegov oče, kirurg.

"Leta 1976 je moj oče prvič uspešno izvedel implantacijo penisa. Njegov pacient je imel ženo in ljubico, ki je bila nanj izjemno jezna, saj se ni hotel ločiti. Zato mu je nekoč sredi seksa odrezala penis. Pacient je uspešno prestal implantacijo, po njej je imel tudi dva otroka." Od resnih tem pa še k resnejšim - kaj meni o reformi zdravstvenega sistema: "Reforma medicinske pomoči je le maska za krčenje sredstev."

Dimitar Anakiev je tudi neodvisni režiser, ki je v Slovenijo prišel v času služenja vojaškega roka za kazen. "Kazen za celo življenje," pravi, saj ga je doletel izbris, ki ga danes tematizira v svojih filmih. Njegov dokumentarni film o izbrisu je bil tudi prvi film, ki so ga prikazali na Festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu, "Cannesu za dokumentarce."

Tema, ki jo poleg tega še obravnava v filmih, pa so tudi fašizmi. Pri tem izbira ljudi, ki bodo pri gledalcih spodbudili čustven interes. "Če bi vztrajal, da sem drugačen, da sem Bolgar, bi bilo težko," razmišlja o nacionalizmih v času Jugoslavije.

"Med leti 1991 in 1995 so se me kolegi zdravniki izogibali."

Dimitar Anakiev se spominja obdobja izbrisa

Vojne na balkanu je Dimitar Anakiev preživel ob pomoči haikuja. Prvega je sicer napisal že nekje po končanem študiju, kot pravi "gre za čustveno in radikalno izražanje, ki ga je prevzelo in ekonomičen način, ki omogoča, da se človek združi sam s seboj." Je tudi soustanovitelj Svetovne haiku zveze, prve svetovne organizacije ustanovljene na Balkanu.

Pomladni večer.
Pod kolesom transporterja
umira kuščar.

In še o šahu, ki ga igra že od mladosti. Pravzaprav o dogodkih na svetovni šahovnici: "Prvič smo del imperialnih združenj, rezultat pa je kaos"