Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali
Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."
"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona
"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."
Lepton Photon konferenca
foto: Maja Ratej
"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."
Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."
"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.
"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer
To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."
Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"
Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."
Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."
Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.
860 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali
Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."
"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona
"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."
Lepton Photon konferenca
foto: Maja Ratej
"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."
Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."
"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.
"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer
To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."
Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"
Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."
Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."
Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.
Nedeljski gost Vala 202 je bil umetnik, mojster fotografije, fotoreporter, ki je zabeležil tudi burna leta razpada prejšnje države, osamosvajanja in osamosvojitve, pesnik in pripovednik z mariborskega Lenta: Tone Stojko. Na radijski način ga je fotografirala Tatjana Pirc.
Profesor doktor Edvard Kolar je kljub dejstvu, da je v zadnjih petih letih kot generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije in pred tem direktor direktorata za šport opravljal najpomembnejši operativni športni funkciji v državi, javnosti dokaj neznan. Še najbolj se je Slovencem vtisnil v spomin kot dolgoletni trener telovadca Mitje Petkovška, v tej vlogi je preživel kar 23 let. In to je res dolgo obdobje, sploh zanj, saj v zadnjem obodbju na nobeni funkciji ni zdržal več kot dve leti. Verjetno bo od 1. Septembra naprej drugače, takrat bo namreč postal predsednik uprave Športne loterije.
Evropski parlament ga je konec minulega leta postavil na vrh generalnega direktorata za prevajanje.
“Vino je moj vsakdanji kruh, vino je moj talent, realizacija mojih sanj”, pravi Primož Lavrenčič, ki je raziskovalno delo na univerzi zamenjal za iskanje pravih poti na Posestvu Burja. Prisega na avtohtone sorte in na tradicionalen, okolju prijazen način predelave vina. Z navdušenjem govori o družinskem kmetovanju, o tem, da je narava tista, ki opredeli vino, mimogrede pa se dotakne tudi problemov: “država mi je velikodušno pomagala in mi z zavlačevanjem sprejetja prostorskega načrta dala na razpolago šest let, da sem projekt tehnološko izpilil do (skoraj) popolnosti”. O Burji, avtohtonih sortah, priložnostih slovenskih vinarjev, pa tudi o izkušnjah v tujini, glasbi in preplezanih stenah, vinar Primož Lavrenčič.
Matjaž Kek se je po več kot zasluženem dopustu vrnil na kraj zločina, kjer je nekaj tednov prej osvojil hrvaško nogmoetno prvenstvo. Matjaž Kek je nedeljski gost Vala 202.
Grška poslanka v Evropskem parlamentu Kostadinka Kuneva je 53-letna Bolgarka, ki se je leta 2001 odselila v Grčijo, kjer je Kostadinka postala Konstantina. Zgodovinarka in etnografinja Kuneva se je zaposlila kot čistilka. Zaradi vse slabših delovnih razmer v podjetju pa je postala sindikalna aktivistka, neizprosna na pogajanjih z delodajalcem in dejavna v vodstvu novoustanovljenega sindikata gospodinjskih pomočnic, pomočnikov, čistilk in čistilcev. Ker je bila izvoljena v vodstvo sindikata, je delodajalec ni mogel odpustiti, ponudili so ji tudi visok položaj v podjetju, a ga ni sprejela, ker je vedela, da jo želijo s tem utišati. Ker poskusi podkupovanja, pa tudi groženj in pritiskov niso uspeli, so želeli z njo opraviti na najbolj brutalen način. Zaradi njene sindikalne dejavnosti so jo pred devetimi leti neznanci v predmestju Aten polili z žveplovo kislino. Napad je komajda preživela, zaradi hudih opeklin je oslepela na eno oko, posledice ima na dihalih in na koži.
S srebrno veleslalomsko kolajno na domačih igrah v Sarajevu se je Jure Franko za vedno vpisal v jugoslovanske in slovenske športne anale, saj je je bilo to prvo odličje zimskih olimpijskih iger v zgodovini nekdanje države. A ta uspeh je bil le odskočna deska za uspešno poslovno kariero, ki jo je zastavil v Združenih državah in na Japonskem.
Na zadnji dan Tedna gozdov je Damjan Zorc na Val 202 povabil novega direktorja Slovenskih državnih gozdov.
'Besedilo pesmi naj bo blagor in ne pokora, glasba pa užitek in ne kazen!' To ni definicija šansona, je pa primeren približek, pravi Vita Mavrič, prva dama in hkrati mama šansona pri nas, te posebne in samosvoje glasbene zvrsti. Zadnja tri desetletja je kot umetniška vodja Cafe teatra in festivala La Vie en Rose obujala žlahtno tradicijo glasbenega gledališča, v nenehnem iskanju pozabljenih fragmentov poezije in glasbe ter iskanju novih poti, talentov in izrazov pa skrbela, da šanson v Sloveniji ni izumrl.
Ivica Kostelić, smučarski šampion, dobitnik velikega kristalnega globusa, nosilec štirih srebrnih olimpijskih kolajn, treh s svetovnih prvenstev, zmagovalec na 26-ih tekmah v svetovnem pokalu, na drugi strani pa intelektualec, diplomirani zgodovinar, pisec pesmi, potapljač, avanturist in kitarist je bil tokratni Nedeljski gost. V slovenščini, ker pravi, da s tem dokazuje spoštovanje do Slovenije in nacionalnega radia, je najprej spregovoril o neverjetni avanturi na Grenlandiji, ki sta jo z Gorenjcem Mihom Podgornikom nedavno prehodila s smučmi. Posledice so kar hude, Miha se še vedno bori za enega od prstov, Ivica pa na Reki zaradi ozeblin obiskuje terapije v hiperbarični komori.
Paradentolog in predavatelj, ki že dvajset let raziskuje in predava uporabo laserske tehnologije pri zdravljenju paradentalnih bolezni. Njegovo življenje je razpeto med znanstjo, pacienti in študenti, prosti čas pa preživi v stiku z naravo, z urejanjem vrta ali z delom na polju, ki ga je vzljubil že v rani mladosti.
“Pravilno in zakonito želimo rešiti čimveč zadev v čim krajšem času,” pravi Ana Jaklič, predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Doseganje tega cilja pa ni lahko, saj sodišče, ki ima 27 sodnic in sodnikov, na leto dobi tudi do tri tisoč socialnopravnih zadev, delovnopravnih pa včasih celo štiri tisoč.
Transparentna komunikacija, spoštljiv odnos do zaposlenih, nagrajevanje inovativnosti – vse to v vodenje vključuje Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice.
Nedeljski gost prihaja iz najmlajše države na svetu, dobrih 5 let stare Republike Južni Sudan, ki se je že takoj po rojstvu iz ene državljanske vojne vrgla v drugo. Kon Victor Dimo je 40-letnik, zagrizen demokrat, politični aktivist in humanitarni delavec, ki je pred dnevi obiskal slovenski in evropski parlament. Politikom je poročal o nevzdržnih razmerah na njegovem koncu Južnega Sudana, o genocidu, ki ga izvaja njihova lastna vlada – in seveda tudi o katastrofalni lakoti, ki milijonom grozi s smrtjo. Pa bi lahko bilo vse drugače, saj ima, v nasprotju s splošnim mnenjem, Južni Sudan vse možnosti za hiter razvoj in uspešno samopreskrbo.
Andrew Feinstein je nekdanji južnoafriški politik, ki se je namesto uživanja privilegijev na podlagi barve svoje kože že v mladosti odločil za boj proti rasističnemu zatiranju in sodelovanje z Nelsonom Mandelo. Danes opozarja na grozodejstva globalne trgovine z orožjem in razkriva, da je skoraj vedno povezana s korupcijo. Med drugim je ustanovitelj protikorupcije organizacije s sedežem v Londonu Corruption Watch, ki preiskuje korupcijo svetovne trgovine z orožjem. Ob pomoči medijskih partnerjev po vsem svetu komisija izsledke svojih preiskav tudi javno objavlja, s čimer želi doseči zakonodajne spremembe, ki bi izboljšale regulacijo trgovine z orožjem. Z ekipo preiskovalcev je leta 2011 izdal knjigo The Shadow World, na podlagi katere je nastal film Vojna v senci, ki so ga predvajali na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma. Z Andrewom Feinsteinom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Svetovna smukaška prvakinja, dobitnica malega smukaškega in kombinacijskega globusa, druga v superveleslalomskem seštevku in predvsem druga smučarka sezone svetovnega pokala, 7 zmag, 13 stopničk – vse to in še veliko več je Ilka Štuhec, tokratna nedeljska gostja Vala 202. Med drugim je spregovorila o provokativnih fotografijah, ki navdušujejo njene sledilce na socialnih omrežjih.
Da se greh pove, grešnika pa ne, rad reče Pavel Medvešček, mož številnih zanimanj, ki je, ko je bil zaposlen v Novogoriškem zavodu za spomeniško varstvo na terenu ob rednem delu zbiral tudi številne zgodbe ljudi, nekoč živečih po primorskih vaseh. Zaupali so se mu tudi staroverci, ki so v Posočju ohranjali stara predkrščanska verovanja in živeli zavezani naravi. Njihovo skrivnost in izročilo je Pavel po oglarski prisegi varoval kar nekaj desetletij. Po letu 2007, ko so bili lunini krajci spet obrnjeni proti Zemlji, pa je vse to zapisal v knjigi Iz nevidne strani neba. Še vedno piše, trenutno ga zaposluje izročilo vedeževalk, a, kot pravi sam, ima zapiskov doma cel kup. Pavel Medvešček pa ni le izjemen zapisovalec nesnovne ljudske dediščine Goriške in severne Primorske – za svoje delo je leta 2015 prejel tudi Štrekljevo nagrado. Je tudi grafik, slikar in član Društva likovnih umetnikov Slovenije.
Na čelu Instituta Jožef Stefan, kjer je ustvaril svojo kariero, je že tretji mandat, mednarodno veljavo dobi z raziskavami v robotiki, muza je njegovo osnovno vodilo, ki poganja ustvarjalnost v znanosti in umetnosti. Jadran Lenarčič je doktor elektrotehniških znanosti, univerzitetni predavatelj, raziskovalec in slikar.
Petra Melanšek je direktorica v družinskem podjetju, kjer ustvarjajo za tiste, ki pišejo. Odkrito pripoveduje o lepi in temni strani domačega poslovnega okolja, o ženskah v podjetništvu, o inovativnosti in robotizaciji, ki bo spremenila strukturo zaposlenih, pa tudi o tem, kako najboljše svetovne proizvajalce pisal prepričati v sodelovanje z majhnim slovenskim podjetjem.
Igor Muževič je zdravnik in magister ekonomije, ki vztrajno opozarja na slabe razmere v slovenskem zdravstvu. Družinski zdravniki protestno dodatno pišejo napotnice, smo tik pred novo stavko zdravnikov, zdravstvena reforma sproža kritične odzive, zdravniška zbornica se spoprijema z novimi težavami … Kako v resnici živi mladi zdravnik, kakšni so njegovi pogledi na prihodnost, zakaj ga je zdravstvena politika tako prevzela, kako skuša spremeniti okosteneli sistem? In seveda tudi o cepljenju, motivaciji, reorganizacijah, plačah, varljivosti številk, o izgorelosti in zdravem življenju.
Neveljaven email naslov
