Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali

Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."

"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona

Brez tega delca tudi nas ne bi bilo

"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."

Božji delec nima nobene veze z božjim

"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."

Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."

Kakšni so ključni cilji druge faze delovanja trkalnika?

"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.

"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer

To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."

Znanost seže dlje od politike

Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"

Kaj pa Slovenci in Cern?

Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."

Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."

Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.