Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"K določenim filmom se vračam in pogledam samo en del. Zato mi je všeč ideja DVD-ja, da film razdeli po poglavjih, kot knjigo."
Olmo Omerzu je slovenski filmski režiser, diplomant praške akademije FAMU, ki z velikim uspehom snema filme na Češkem. Pražan, kot si pravi, čeprav ga v tujini kdaj pa kdaj imenujejo za Slovaka, o "svojem" mestu pove, da je živo in polno. "Ko se Hradčani ponoči razsvetlijo, je kot v pravljici.". Hitro je osvojil tudi češki jezik, posebej všeč mu je njegova melodija.
Kljub dolgemu študiju na filmski akademiji sin slovitega lutkarja Silva Omerzuja Ljubljane nikoli ni pretirano pogrešal. Morda tudi zaradi relativno dolgočasne mladosti v blokovskem naselju, ali pa zgolj zato, ker ne čuti domotožja. O tem, ali bi kdaj snemal film pri nas pove: "Slovenija, sploh Ljubljana, je en tak specifično majhen prostor, ki zahteva nek drugačen tip zgodb."
"Scenarij ni pisanje, ampak prepisovanje in preoblikovanje. Forma scenarija je danes zelo matematična."
- Olmo Omerzu
V otroštvu so mu bili všeč vampirski filmi, danes, kljub temu, da je študij že zaključil, filmsko ustvarjanje še zmeraj jemlje smrtno resno. Gre za vrlino, ki jo je vzgojil na filmski akademiji, to pa mu je prineslo tudi posebno zaščito pri profesorjih, denimo daljše roke za oddajo nalog ali več snemalnih dni. Počasi sicer začenja uživati na snemanjih, želi pa si, da bi filme delal z lahkoto.
"Na šoli se tvoj status oblikuje glede na uspehe, ki jih dosegajo tvoji film. Sam sem zato priljubljen med profesorji."
- Olmo Omerzu o študiju na FAMU
Za oba prva celovečerna filma Mlada noč (diplomsko delo) in Družinski film, je prejel nagrade na Češkem in po festivalih v tujini. Družinski film je tudi odprl ljubljanski festival LIFFe in prejel nagrado Fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev.
"Trend, da so ameriški igralci začeli nastopati v evropskih filmih, mi je všeč."
- Olmo Omerzu
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"K določenim filmom se vračam in pogledam samo en del. Zato mi je všeč ideja DVD-ja, da film razdeli po poglavjih, kot knjigo."
Olmo Omerzu je slovenski filmski režiser, diplomant praške akademije FAMU, ki z velikim uspehom snema filme na Češkem. Pražan, kot si pravi, čeprav ga v tujini kdaj pa kdaj imenujejo za Slovaka, o "svojem" mestu pove, da je živo in polno. "Ko se Hradčani ponoči razsvetlijo, je kot v pravljici.". Hitro je osvojil tudi češki jezik, posebej všeč mu je njegova melodija.
Kljub dolgemu študiju na filmski akademiji sin slovitega lutkarja Silva Omerzuja Ljubljane nikoli ni pretirano pogrešal. Morda tudi zaradi relativno dolgočasne mladosti v blokovskem naselju, ali pa zgolj zato, ker ne čuti domotožja. O tem, ali bi kdaj snemal film pri nas pove: "Slovenija, sploh Ljubljana, je en tak specifično majhen prostor, ki zahteva nek drugačen tip zgodb."
"Scenarij ni pisanje, ampak prepisovanje in preoblikovanje. Forma scenarija je danes zelo matematična."
- Olmo Omerzu
V otroštvu so mu bili všeč vampirski filmi, danes, kljub temu, da je študij že zaključil, filmsko ustvarjanje še zmeraj jemlje smrtno resno. Gre za vrlino, ki jo je vzgojil na filmski akademiji, to pa mu je prineslo tudi posebno zaščito pri profesorjih, denimo daljše roke za oddajo nalog ali več snemalnih dni. Počasi sicer začenja uživati na snemanjih, želi pa si, da bi filme delal z lahkoto.
"Na šoli se tvoj status oblikuje glede na uspehe, ki jih dosegajo tvoji film. Sam sem zato priljubljen med profesorji."
- Olmo Omerzu o študiju na FAMU
Za oba prva celovečerna filma Mlada noč (diplomsko delo) in Družinski film, je prejel nagrade na Češkem in po festivalih v tujini. Družinski film je tudi odprl ljubljanski festival LIFFe in prejel nagrado Fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev.
"Trend, da so ameriški igralci začeli nastopati v evropskih filmih, mi je všeč."
- Olmo Omerzu
Brane Gruban nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetji vodile ženske. Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Naš tokratni Nedeljski gost je Nemec, generalni direktor Evropske organizacije za jedrske raziskave Rolf-Dieter Heuer. To je tisti, ki je svetu leta 2012 oznanil, da so v Cernu odkrili težko pričakovani Higgsov bozon, delec, ki bi utegnil vplivati na to, da se bo naše dojemanje vesolja močno spremenilo. 67-letni fizik, ki prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in ki se na račun znanosti ne šali, je tudi velik navdušenec nad nogometom.
Študent psihologije, po diplomi menedžmenta, je dobršen del svoje poti preživel v gospodarstvu. Nato se je posvetil gradnji odnosov: ustanovil je Pogajalsko akademijo, Društvo mediatorjev, skupaj z ženo Zavod Mirabi in Društvo za Imago terapijo Slovenije. Nedeljski gost Danile Hradil Kuplen je bil Rudi Tavčar.
Vojko Volk velja za ljudskega in terenskega diplomata. Na svojih misijah je obredel tudi najbolj odročne kraje Kosova, Italije in Hrvaške, v katedrali prižigal sveče, s premieri jedel pice in s kravato kot kitarist zaigral v bendu. Obdobje njegovega mandata v Zagrebu je najbolj zaznamoval arbitražni sporazum, zapečaten s prisluškovalno afero. Z Vojkom Volkom, ki velja za diplomata brez dlake na jeziku in deluje tudi kot pronicljiv publicist, smo se pogovarjali tik pred iztekom njegove veleposlaniške funkcije na Hrvaškem.
Novinarka Meta Krese in fotograf ter novinar Arne Hodalič sta se vrnila z madžarsko-srbske meje, kjer sta spremljala begunce na njihovih poteh iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana. S sodelavci pripravljata dokumentarni film o modernih zidovih, ki jih države iz takšnih ali drugačnih razlogov gradijo na svojih mejah. Pripovedujeta zgodbe o več tisoč kilometrov dolgih poteh do držav schengenskega paradiža, nesrečnih usodah beguncev, ksenofobnih kvotah za priseljence, ozkogledni politiki, predsodkih …
Primož Premzl, mariborski založnik in galerist, zgodovinarski genius loci, je eden največjih slovenskih intelektualcev, ki ga večina Mariborčanov pozna po odmevnih družbenokritičnih akcijah in duhovitih potegavščinah, ki si jih pogosto privošči na račun someščanov in lokalnih političnih veljakov.
Popotnik, del vodniške ekipe Shappa, ki je čez ocean prvič potoval pred dobrimi dvajsetimi leti in potem skoraj ni bilo več dileme, da v življenju želi potovati in od tega tudi živeti. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Potuje 11 mesecev v letu. Pri svojih 42-ih ima sanjsko službo, počne tisto, kar ga najbolj veseli, raziskuje svet in od tega tudi živi. Čeprav naj bi se zapisal ekonomiji, pa sedaj vodi potovalno agencijo Shappa, ki sopotnikom obljublja avanturo z nahrbtnikom na rami. O potovanjih, odtisih, ki jih pušča po svetu, o komercialnih potovanjih, pa tudi o dotiku anakonde, valovanju morja po potresu in njemu ljubi Sloveniji v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Marcel Štefančič je filmski kritik in publicist, avtor več kot 70 knjig ter voditelj oddaje Studio City.
Ana Vovk Korže je doktorica geografije in varstva okolja. Izkušnje z učnega poligona na obrobju Haloz deli s študenti na mariborski univerzi in s številnimi ljubitelji permakulture. O varovanju okolja, o zdravem pridelovanju hrane in tudi o zbiranju semen ...
V žlahtni makedonščini nas bo nagovoril tokratni Nedeljski gost – Vlatko Stefanovski. Tisti Vlatko, ki nas je že pred 40-imi leti pozdravljal s Kruhom in soljo? Tisti, ki je na vaji pred hajduškim vodnjakom s kitaro povozil Bregovića? Tisti, ki še danes trikrat potrka na les, ko ga povprašaš o Makedoniji …
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Nedeljski gost Gorazda Rečnika je bil Dimitar Anakiev, zdravnik, neodvisni filmski režiser, šahist in soustanovitelj Svetovne haiku zveze.
Eden vodilnih psihiatrov pri nas, psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko, dolgoletni vodja Enote za psihoterapijo nevroz ljubljanskega Centra za mentalno zdravje, idejni vodja vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih člankov iz psihoanalize.
Dr. Matjaž Ličer je fizik, prevajalec enega izmed temeljnih del Alberta Einsteina "O splošni in posebni teoriji relativnosti", doktorski študent filozofije, sicer kot sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo zaposlen na Morski biološki postaji, tudi filmoljub in pronicljiv opazovalec družbe ter znanosti v njej.
Tine Maze ni potrebno posebej predstavljat. Po številnih intervjujih je tudi nedeljska gostja na Valu 202.
“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.
Neveljaven email naslov