Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veleposlanica pomirja: "Pojavnost Zike se je zmanjšala za 98 odstotkov"
Brazilska veleposlanica Katia Gilaberte se je rodila v Riu de Janeiru. Čeprav je v mestu še tik pred začetkom olimpijskih iger opaziti težave, je prepričana, da bodo minile brez zapletov in da bodo gostje mesto zapustili z lepimi spomini. Napetost pred odprtjem je podobna "večeru pred karnevalom. Ljudi je strah, da bo šlo vse narobe, nato pa je vse v redu. Strah je navzoč pred vsemi velikimi dogodki, povsod po svetu."
Zika naj ne bi predstavljala več velikega zdravstvenega tveganja, saj se je zaradi zime in suhega obdobja njena pojavnost bistveno znižala, celo za 98 odstotkov, pojasnjuje Gilabertova. V času iger bo država poostrila varnostne ukrepe.
"Do danes pri nas še ni bilo terorizma. Upam, da bo tako tudi v prihodnje; da bodo olimpijske igre minile v miru in da bo to resnično praznovanje solidarnosti in povezanosti narodov."
Potem ko so začeli postopek razrešitve predsednice Dilme Rousseff, bo njena dokončna usoda znana avgusta. V treh južnih zveznih državah Paraná, Santa Catarina in Rio Grande do Sul pa razmišljajo celo o odcepitvi. Zahteve po južnoameriškem brexitu niso resne, meni veleposlanica.
"Pred leti je na jugu že obstajalo gibanje za odcepitev, a ti časi so že zdavnaj mimo. V nasprotju z Evropo, v kateri imajo države različne jezike in kulture, je Brazilija federacija in tako veliko enotnejša. Vsi govorimo portugalsko, razen nekaterih izoliranih plemen v Amazoniji."
Zaradi razmeroma majhnega obsega proizvodnje slovenska podjetja težje konkurirajo v Braziliji. Nekaj se jih na velikem južnoameriškem trgu vendarle pojavlja. Čeprav jih večina prisega na domač sinonim za kakovost bele tehnike – Bradesp, lahko Brazilci kupijo tudi Gorenjev hladilnik.
"Vedno povem, da morajo poslovni partnerji posle z Brazilijo načrtovati dolgoročno. Stvari ne boste dosegli hitro. Trg je izredno velik in ima svoje posebnosti, tudi regionalne. Slovenska podjetja v Brazilijo sicer vlagajo več kot brazilska v Slovenijo. V trgovini med državama smo nepremagljivi, pri vlaganju pa vodi Slovenija."
Priložnosti za boljše povezovanje veleposlanica vidi v čim prejšnji ureditvi drugega tira. Koper bi se lahko tako bolje povezal s pristaniščema Porto de Santos in Porto de Suape. Priložnosti so tudi nišna podjetja, kakršno je vipavsko podjetje Bia Separations ali Pipistrel. Tudi turizem bi lahko bil dober posel.
"Ta hip se več Brazilcev odloča za potovanje na Hrvaško, predvsem zaradi plaž, toda te imamo tudi v Braziliji."
874 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Veleposlanica pomirja: "Pojavnost Zike se je zmanjšala za 98 odstotkov"
Brazilska veleposlanica Katia Gilaberte se je rodila v Riu de Janeiru. Čeprav je v mestu še tik pred začetkom olimpijskih iger opaziti težave, je prepričana, da bodo minile brez zapletov in da bodo gostje mesto zapustili z lepimi spomini. Napetost pred odprtjem je podobna "večeru pred karnevalom. Ljudi je strah, da bo šlo vse narobe, nato pa je vse v redu. Strah je navzoč pred vsemi velikimi dogodki, povsod po svetu."
Zika naj ne bi predstavljala več velikega zdravstvenega tveganja, saj se je zaradi zime in suhega obdobja njena pojavnost bistveno znižala, celo za 98 odstotkov, pojasnjuje Gilabertova. V času iger bo država poostrila varnostne ukrepe.
"Do danes pri nas še ni bilo terorizma. Upam, da bo tako tudi v prihodnje; da bodo olimpijske igre minile v miru in da bo to resnično praznovanje solidarnosti in povezanosti narodov."
Potem ko so začeli postopek razrešitve predsednice Dilme Rousseff, bo njena dokončna usoda znana avgusta. V treh južnih zveznih državah Paraná, Santa Catarina in Rio Grande do Sul pa razmišljajo celo o odcepitvi. Zahteve po južnoameriškem brexitu niso resne, meni veleposlanica.
"Pred leti je na jugu že obstajalo gibanje za odcepitev, a ti časi so že zdavnaj mimo. V nasprotju z Evropo, v kateri imajo države različne jezike in kulture, je Brazilija federacija in tako veliko enotnejša. Vsi govorimo portugalsko, razen nekaterih izoliranih plemen v Amazoniji."
Zaradi razmeroma majhnega obsega proizvodnje slovenska podjetja težje konkurirajo v Braziliji. Nekaj se jih na velikem južnoameriškem trgu vendarle pojavlja. Čeprav jih večina prisega na domač sinonim za kakovost bele tehnike – Bradesp, lahko Brazilci kupijo tudi Gorenjev hladilnik.
"Vedno povem, da morajo poslovni partnerji posle z Brazilijo načrtovati dolgoročno. Stvari ne boste dosegli hitro. Trg je izredno velik in ima svoje posebnosti, tudi regionalne. Slovenska podjetja v Brazilijo sicer vlagajo več kot brazilska v Slovenijo. V trgovini med državama smo nepremagljivi, pri vlaganju pa vodi Slovenija."
Priložnosti za boljše povezovanje veleposlanica vidi v čim prejšnji ureditvi drugega tira. Koper bi se lahko tako bolje povezal s pristaniščema Porto de Santos in Porto de Suape. Priložnosti so tudi nišna podjetja, kakršno je vipavsko podjetje Bia Separations ali Pipistrel. Tudi turizem bi lahko bil dober posel.
"Ta hip se več Brazilcev odloča za potovanje na Hrvaško, predvsem zaradi plaž, toda te imamo tudi v Braziliji."
Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.
Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.
Nedeljska gostja je doc. dr. Darja Fišer z ljubljanske Filozofske fakultete. Je tudi pobudnica gibanja Zelemenjava in raziskovalka jezika.
Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .
Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.
Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.
Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.
Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, arhitekta, ki letos zastopata Slovenijo na Beneškem bienalu arhitekture, nedeljska gosta Nine Zagoričnik.
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu. Vrhunsko strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga, pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo. Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, navkljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države. Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, izobraževalni sistem … Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ljudje jo najbolj poznajo kot sarajevsko Ano Frank. Deklico, ki je pisala dnevnik med obleganjem Sarajeva in se kot begunka z družino ustalila na Irskem. Življenje in vojna v Sarajevu jo je za vedno zaznamovalo. Zdaj z ustvarjanjem dokumentarnih filmov daje glas tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Povedala je tudi zakaj je danes drugače biti begunec kot pred 20 leti.
Marko Prezelj je edini alpinist na svetu, ki je štirikrat prejel priznanje Zlati cepin in je Slovenec. Nedeljski gost je razložil, zakaj išče soplezalce po vsem svetu, kolikokrat je obrnil sredi stene, kako je zdržal v svetovnem vrhu do abrahama in o svojem pogledu na čisti alpinizem – nasprotuje namreč pretirani vlogi medijev in pokroviteljev v alpinizmu.
Naš gost bo prišel kot nalašč za prvomajska razmišljanja … pravnik, poznavalec organizacijskih, menedžerskih in družbenih ved, dr. Mato Gostiša, že leta vodi zasebni Študijski center za industrijsko demokracijo. Strinjanje večine ekonomistov o nujni prenovi kapitalizma, kakršnega poznamo, je dejavno nadgradil s svojim modelom ekonomske demokracije, nekakšno obliko kontributivnega kapitalizma, ki bi bil bolj skladen z najnovejšimi družbeno-gospodarskimi dognanji in duhom časa.
Brazilija je na svetovnem nogometnem prvenstvu doživela streznitev. Če v nogometu niso več prvi na svetu, kaj jim sploh še ostane? Država doživlja resno gospodarsko in politično krizo. Predsednica Dilma Rousseff bo po vsej verjetnosti že kmalu odstavljena, hkrati pa so vsi v pričakovanju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Nedeljski gost Štefan Bogdan Barenboim Šalej je odličen uvod v aktualno Brazilijo.
Iz rodne Romunije ga je pot pripeljala v Maribor, ki mu je postal dom. Priznani plesalec in koreograf Edward Clug je že več kot 10 let umetniški vodja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za svoje ustvarjanje na baletnih odrih je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nedavno je prejel tudi najvišjo nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije – nagrado Pie in Pina Mlakarja – za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti Andrej Pleterski je že od otroštva očaran nad skrivnostmi preteklosti. Z njim se bo Tatjana Pirc pogovarjala o našem kulturnem genomu, starih Slovanih, obredih, mitologiji, Karantaniji, knežjih kamnih, pa tudi o kastriranem mačku.
Tako uspešnega biatlonca kot je Jakov Fak Slovenija še ni imela. Dobila ga je s Hrvaške pred šestimi leti, a brez slovenskega znanja njegova zgodba ne bi bila tako uspešna. Dvakrat je bil svetovni prvak v vse bolj priljubljenem športu, predvsem v srednji Evropi in Rusiji, odlikuje pa ga predvsem vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. V minuli zimi se mu ni izšlo, saj mu je znova nagajalo tudi zdravje, očitno pa je bila narejena tudi kakšna strokovna napaka. Najbrž se boste strinjali, da je v Sloveniji Jakov Fak eden najbolj priljubljenih Hrvatov, eden redkih, ki mu “igra” Zdravljica. Pravi, da bo gotovo prišel trenutek, ko jo bo tudi zapel in da mu ob vrnitvi v domači Mrkopalj včasih uide tudi kakšna slovenska beseda. Za uspeh v biatlonu je bil in je pripravljen narediti vse.
Peter Prevc v rekordni sezoni premika mejnike. Prvi bo končal sezono z zmago na novoletni turneji, kot svetovni prvak v poletih in dobitnik velikega kristalnega globusa. Evforija v Sloveniji se stopnjuje. Boštjan Reberšak pa je tokratnega nedeljskega gosta Petra Prevca ujel v umirjenem okolju ob kavi. Spregovorila sta tudi o manj znanih vidikih šampionovega življenja.
Simona Petrič je svojo podjetniško pot začela že v 6. razredu osnovne šole, ko je staršem pomagala pri družinskem podjetju. Od takrat je izkusila vse glavne faze v podjetju – od dela v proizvodnji, administraciji, logistiki, prodaji in nabavi do dela v financah, kadrovanju in vodenja podjetja. Veliko stavi na pristne, poštene, odkrite medsebojne odnose. Danes družinsko podjetje Elvez, ki ga vodi, zaposluje 165 ljudi. Ukvarjajo se s kabelsko konfekcijo in predelavo plastičnih mas, gonilo njihovega razvoja pa je vpeljava novih naprednih tehnologij – nazadnje senzorne tehnologije.
Neveljaven email naslov