Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odvetnik, predsednik Nogometne zveze Slovenije in kandidat za mesto predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa)
Aleksander Čeferin je bil zadnje tedne več na letalih kot pa v svoji odvetniški pisarni, saj po Evropi predstavlja kandidaturo za predsednika Uefe. "Ljudje želijo nove obraze, želijo nov pristop, nove ideje, novo energijo. Želijo večjo možnost soodločanja nogometnih zvez. Dejstvo, da sem nov obraz je velika prednost."
Odločitev bo znana 14. septembra. Čeferinu kaže dobro, podporo so mu že napovedale številne evropske nogometne zveze, a bo glasovanje v Atenah seveda tajno: "Uefa je dobra organizacija, ne potrebuje revolucije ampak evolucijo. Veliko moramo narediti na področju transparentnosti, omejiti je treba število mandatov."
"Podpora moji kandidaturi kaže, da smo Slovenci sposobni ljudje. Čas je, da to tudi sami dojamemo."
Čeferin zagotavlja, da v ozadju ni nobenih posebnih obljub in da v ozadju njegove kandidature ni interesov: "Kdor me pozna ve, da sem neodvisen. V zakulisju nerad delujem in ne bom deloval. Če te ljudje javno podprejo in potem drugače glasujejo, je problem v njih. Iskreno me ne skrbi."
Čeferinov predsedniški program obsega 11 točk, med drugim želi jasen sistem dodeljevanja gostiteljev prvenstev in finalnih tekem tekmovanj v okviru Uefe. Več pozornosti želi nameniti tudi ženskemu nogometu: "Zaostajamo za ZDA, nameravam ustanoviti poseben oddelek za ženski nogomet."
Čeferin je načeloma naklonjen uvajanju video tehnologije, a je problem financiranja v nekaterih ne tako bogatih ligah.
"Tako Blatter kot Platini sta naredila veliko za svetovni nogomet, kaj se je zgodilo potem, bodo odločali drugi organi."
Ni opazil, da bi se po objavi kandidature odnos ljudi do njega kaj spremenil: "Morda me je presenetil pozitiven odnos ljudi, ki jih srečam na cesti, ti me zelo podpirajo. Celo Slovenci smo sposobni nekomu nekaj privoščit."
O ekipi, s katero bi se podal na sedež Uefe za zdaj ne želi govoriti. "Če bom izvoljen, želim, da NZS prevzame kredibilna osebnost."
O menjavi selektorja Srečka Katanca: "O tem nismo razmišljali niti slučajno, zgodba o Ediju Reji ni resnična."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Odvetnik, predsednik Nogometne zveze Slovenije in kandidat za mesto predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa)
Aleksander Čeferin je bil zadnje tedne več na letalih kot pa v svoji odvetniški pisarni, saj po Evropi predstavlja kandidaturo za predsednika Uefe. "Ljudje želijo nove obraze, želijo nov pristop, nove ideje, novo energijo. Želijo večjo možnost soodločanja nogometnih zvez. Dejstvo, da sem nov obraz je velika prednost."
Odločitev bo znana 14. septembra. Čeferinu kaže dobro, podporo so mu že napovedale številne evropske nogometne zveze, a bo glasovanje v Atenah seveda tajno: "Uefa je dobra organizacija, ne potrebuje revolucije ampak evolucijo. Veliko moramo narediti na področju transparentnosti, omejiti je treba število mandatov."
"Podpora moji kandidaturi kaže, da smo Slovenci sposobni ljudje. Čas je, da to tudi sami dojamemo."
Čeferin zagotavlja, da v ozadju ni nobenih posebnih obljub in da v ozadju njegove kandidature ni interesov: "Kdor me pozna ve, da sem neodvisen. V zakulisju nerad delujem in ne bom deloval. Če te ljudje javno podprejo in potem drugače glasujejo, je problem v njih. Iskreno me ne skrbi."
Čeferinov predsedniški program obsega 11 točk, med drugim želi jasen sistem dodeljevanja gostiteljev prvenstev in finalnih tekem tekmovanj v okviru Uefe. Več pozornosti želi nameniti tudi ženskemu nogometu: "Zaostajamo za ZDA, nameravam ustanoviti poseben oddelek za ženski nogomet."
Čeferin je načeloma naklonjen uvajanju video tehnologije, a je problem financiranja v nekaterih ne tako bogatih ligah.
"Tako Blatter kot Platini sta naredila veliko za svetovni nogomet, kaj se je zgodilo potem, bodo odločali drugi organi."
Ni opazil, da bi se po objavi kandidature odnos ljudi do njega kaj spremenil: "Morda me je presenetil pozitiven odnos ljudi, ki jih srečam na cesti, ti me zelo podpirajo. Celo Slovenci smo sposobni nekomu nekaj privoščit."
O ekipi, s katero bi se podal na sedež Uefe za zdaj ne želi govoriti. "Če bom izvoljen, želim, da NZS prevzame kredibilna osebnost."
O menjavi selektorja Srečka Katanca: "O tem nismo razmišljali niti slučajno, zgodba o Ediju Reji ni resnična."
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.
Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.
Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.
Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov