Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nataša Peršuh, ena izmed vidnejših modnih oblikovalk pri nas o ljubljanskem tednu mode, novih generacijah oblikovalcev in prihodnosti panoge
Nataša Peršuh, modna oblikovalka, prejemnica mnogih nagrad doma in v tujini je prepričana, da je bila njena generacija na začetku kariere premalo pogumna, oziroma nora, da bi lahko uspela v globalni modni industriji. Sedaj je izredna profesorica na Naravoslovno tehniški fakulteti in je med drugim tudi soustanoviteljica SQUAT-a, društvo za neodvisno modo, ki pomaga mladim, da lahko pokažejo svojo ustvarjalnost. Pravi, da je sedaj v modi vse mogoče in da prihodnost prinaša predvsem razvoj materialov. Po tem, ko se je vrnila iz Pariza, ustvarja v Sloveniji.
Tudi letos je s kolekcijo sodelovala na MBFWLJ, tednu mode, ki je precej bolj skromen, kot podobni v svetu, a kljub temu pomemben, da javnost sliši, da pri nas obstaja modna industrija, da imamo širok nabor lokalnih blagovnih znamk in spozna, da je slovenska moda na visoki ravni.
»Priprava na predstavitev kolekcije je obdobje stresa in dela, kjer z mešanimi občutki čakaš, kako se bodo odzvali gledalci. Skrbi te, če boš ljudem všeč, če bodo prepoznali tvojo identiteto. Ne nazadnje so ljudje tisti, ki bodo tvojo modo nosili.«
Moda v Sloveniji ni prepoznana kot gospodarska panoga, kot nekaj, kar generira dobičke.
»To je problem. Ne vem zakaj širša javnost modo zmotno jemlje kot prestiž, ki je le za izbrance. To pravzaprav ni res. Modna industrija je vseobsegajoča, imamo ogromno strokovnjakov, imamo majhne proizvodnje, ki delajo dobro za tuje blagovne znamke, imamo objektivne možnosti, da bi modo predstavili kot sistem. Ampak ja, širša javnost jo še vedno dojema kot hobi, prestiž, pravzaprav tako slovensko, da je tuje pač boljše od domačega.«
Moda danes ni enaka, kot je bila pred petnajstimi letim, tudi študij je drugačen, mladi potujejo po svetu, razni programi, recimo Erasmus, omogočajo izmenjave, predvsem se ne smejo bati tujine.
»Revolucije v modi ni več pričakovati, stile smo vse več ali manj že videli, spremembe so samo še v materialih, kjer se res ogromno dogaja. Centri mode se iz ustaljenih prestolnic selijo po vsem svetu.«
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nataša Peršuh, ena izmed vidnejših modnih oblikovalk pri nas o ljubljanskem tednu mode, novih generacijah oblikovalcev in prihodnosti panoge
Nataša Peršuh, modna oblikovalka, prejemnica mnogih nagrad doma in v tujini je prepričana, da je bila njena generacija na začetku kariere premalo pogumna, oziroma nora, da bi lahko uspela v globalni modni industriji. Sedaj je izredna profesorica na Naravoslovno tehniški fakulteti in je med drugim tudi soustanoviteljica SQUAT-a, društvo za neodvisno modo, ki pomaga mladim, da lahko pokažejo svojo ustvarjalnost. Pravi, da je sedaj v modi vse mogoče in da prihodnost prinaša predvsem razvoj materialov. Po tem, ko se je vrnila iz Pariza, ustvarja v Sloveniji.
Tudi letos je s kolekcijo sodelovala na MBFWLJ, tednu mode, ki je precej bolj skromen, kot podobni v svetu, a kljub temu pomemben, da javnost sliši, da pri nas obstaja modna industrija, da imamo širok nabor lokalnih blagovnih znamk in spozna, da je slovenska moda na visoki ravni.
»Priprava na predstavitev kolekcije je obdobje stresa in dela, kjer z mešanimi občutki čakaš, kako se bodo odzvali gledalci. Skrbi te, če boš ljudem všeč, če bodo prepoznali tvojo identiteto. Ne nazadnje so ljudje tisti, ki bodo tvojo modo nosili.«
Moda v Sloveniji ni prepoznana kot gospodarska panoga, kot nekaj, kar generira dobičke.
»To je problem. Ne vem zakaj širša javnost modo zmotno jemlje kot prestiž, ki je le za izbrance. To pravzaprav ni res. Modna industrija je vseobsegajoča, imamo ogromno strokovnjakov, imamo majhne proizvodnje, ki delajo dobro za tuje blagovne znamke, imamo objektivne možnosti, da bi modo predstavili kot sistem. Ampak ja, širša javnost jo še vedno dojema kot hobi, prestiž, pravzaprav tako slovensko, da je tuje pač boljše od domačega.«
Moda danes ni enaka, kot je bila pred petnajstimi letim, tudi študij je drugačen, mladi potujejo po svetu, razni programi, recimo Erasmus, omogočajo izmenjave, predvsem se ne smejo bati tujine.
»Revolucije v modi ni več pričakovati, stile smo vse več ali manj že videli, spremembe so samo še v materialih, kjer se res ogromno dogaja. Centri mode se iz ustaljenih prestolnic selijo po vsem svetu.«
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov