Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eva Marn

22.04.2018


Eva Marn je mednarodna pravnica, ki je mednarodno diplomatsko kariero zamenjala za negotovo nevladniško življenje

"Moja mama še vedno žaluje za mojo potencialno lepo diplomatsko kariero. Človek deluje glede na svoje vrednote. Zdelo se mi je pomembno tisto, kar res rada počnem."

Pravi, da ne zna ločiti zasebnega od službenega in da je šla za svojimi idejami ter energijo, ki se je vzpostavila v določenem trenutku. "Ko smo s prijatelji ustanovili društvo Humanitas, se nismo spraševali, kako bomo preživeli."

Z otrokoma je odpotovala v Afriko: "Vsedli smo se v star avto Renault 19, napokali robo, kolesa in se odpravili ter pristali v Brukina Fasu, ki nama je z hčerko bila zelo všeč. Bila sem odprta za ideje in to, kar mi bo življenje prineslo. Otroka sta mi pozneje morda nekoliko očitala, da sem ju preveč vlačila naokrog, zdaj se mi pa zdi, da sta mi hvaležna. Tega obdobja se spomnita kot najlepšega."

Ko se je leta 2001 vrnila, je z Anico Mikuš Kos ustanovila ustanovo Skupaj. Potem pa se je zgodil Bush mlajši. Eva verjame v pravo, še posebej mednarodno: "Edini svetovni policaj so lahko Združini narodi, če ne, nimamo nobene reference, lahko vsak počne, kar se mu zazdi. Očitno v svetu še vedno velja prepričanje, da lahko z nasilnimi sredstvi in vsemi temi orožji prinesemo mir. To se mi zdi res popolnoma absurdno."

Leta 2003 je odšla v Irak in sodelovala v Živem ščitu, vendar so jo izgnali. Nedavno ji je pisal Turk, s katerim so se skupaj peljali, in se ji opravičil, da so ga Iračani zasliševali in pritiskali nanj, če pozna kakšne vohune.

"Rekel je, da jaz delam za CIA-o. Verjetno je bil to razlog, zakaj so me izgnali. Bilo je še kar dramatično. Prišli so s puškami, nas strpali v avte in odpeljali v Jordanijo. To je bilo tri dni pred bombandiranjem. Tako, da so mi naredili uslugo, na ta način sem se rešila."

Eva Marn je bila tudi predsednica platforme Sloga in direktorica IRD Slovenija. Spoznala je, da velikra razvojna industrija, sploh pa ameriška, deluje na neki drugi logiki. "Ne na osnovi altruizma, da bi hoteli boljši svet, ampak dobička.« Ogromno sredstev, ki naj bi šla za razvoj, gredo za njihovo lastno varnost, ali pa za po njihovih merilih približno ležerno življenje. Veliko zapravijo za administrativne stroške. "Za enako vsebino, ki jo neka slovenska nevladna organizacija naredi za 100.000 evrov, velika industrija uporabi pet ali vsaj tri krat toliko."

V zadnjem času se ukvarja z raziskovanjem dostopa do naravnih virov, konkretno s kopanjem zlata v Burkina Fasu, ki je v zadnjih 15 letih postal eden večjih izvoznikov zlata. "To, kar država dejansko od tega dobi, je veliko manj od vrednosti tega bogastva."

Pred dnevi se je vrnila iz Sierre Leone, z diamanti in zlatom bogate državi, kjer je bila opazovalka Evropske komisije na volitvah. "'Gengi' so bili ponovno v igri, ponovno so ustrahovali in napadali ljudi, nekaj je bilo tudi smrtnih žrtev. Napadov, ustrahovanj, pretepov, groženj je bilo res ogromno. In to imajo na vesti politični kandidati." V nasprotju z etnično je v družbi visoka verska tolerantna. "Hodijo eden k drugemu v mošejo, cerkev, ob obredih molijo vsak v svoji veri, ali pa celo en sam opravi oboje. To je vrednota, ki si je ne smejo pustiti zapraviti, nekaj takega smo imeli v Bosni." V tej zahodnoafriški državi je še vedno zelo razširjena boleča tradicija pohabljanja žensk: "Zelo veliko je obrezovanja ženskih genitalij."

Eve Marn se zelo dotika begunsko vprašanje. Spoznala je tudi družino, ki je že tri leta in pol v Istanbulu, otroci pa že šest let ne hodijo v šolo. "Ne moreš pomagati vsem, z njimi smo si bili blizu in sem jim hotela pomagati. V društvu Humanitas smo predlagali, dabi jih prek sistema preseljevanja pripeljali v Slovenijo. Mi bi skrbeli za njihovo integracijo." Po dveh letih se še vedno ni nič premaknilo.

"Popolnoma so obupani. Otroci delajo v tovarnah, ne morejo iti v šolo, nimajo za osnovne potrebščine. Res ne vem, zakaj ti birokratski mlini meljejo tako zelo dolgo."

Poudarja, da svet ni črno-bel. "Tudi med mirovniki in na sodišču za človekove pravice sem srečala ljudi vseh barv, egov, agend. Vsi imajo neke svoje zgodbe. Seveda so med temi, ki prihajajo, številni tolerantni, razgledani, izobraženi, delavni, so pa tudi kakšni, ki so bolj manipulanti, ali pa imajo mogoče tudi kaj drugega v sebi. O tem moramo govoriti, ne moremo samo idealizirati in govoriti, da prihajajo samo najbolj čudoviti ljudje, ali pa da prihajajo sami slabi, ki bodo ne vem kaj vse počeli. Prihajajo, ker imajo tam nek problem, s tem problemom se moramo ukvarjati in o vsem tem odkrito govoriti."

Izpostavlja pomen medkulturnega zavedanja, izobraževanja, kritičnega razmišljanja in komunikacije med ljudmi. "Moramo se umirjati in sprejemati, kar nam življenje prinese. Ne hudo misliti, ne misliti slabo, da nam nekdo nekaj hoče."

Zadnja leta ima Eva Marn svojo bazo v odprti skupnosti v Sončnem logu na Krasu, ki naj bi bil avtonomen prostor za druženje, delo in odklop. "Priznam, da pred petimi leti ne bi vedela, kako se posadi solato ali krompir, zdaj pa to počnemo. Pravi projekt je v resnici medsebojno komuniciranje, druženje z ljudmi, pogovarjanje in skupno ustvarjanje."


Nedeljski gost

861 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Eva Marn

22.04.2018


Eva Marn je mednarodna pravnica, ki je mednarodno diplomatsko kariero zamenjala za negotovo nevladniško življenje

"Moja mama še vedno žaluje za mojo potencialno lepo diplomatsko kariero. Človek deluje glede na svoje vrednote. Zdelo se mi je pomembno tisto, kar res rada počnem."

Pravi, da ne zna ločiti zasebnega od službenega in da je šla za svojimi idejami ter energijo, ki se je vzpostavila v določenem trenutku. "Ko smo s prijatelji ustanovili društvo Humanitas, se nismo spraševali, kako bomo preživeli."

Z otrokoma je odpotovala v Afriko: "Vsedli smo se v star avto Renault 19, napokali robo, kolesa in se odpravili ter pristali v Brukina Fasu, ki nama je z hčerko bila zelo všeč. Bila sem odprta za ideje in to, kar mi bo življenje prineslo. Otroka sta mi pozneje morda nekoliko očitala, da sem ju preveč vlačila naokrog, zdaj se mi pa zdi, da sta mi hvaležna. Tega obdobja se spomnita kot najlepšega."

Ko se je leta 2001 vrnila, je z Anico Mikuš Kos ustanovila ustanovo Skupaj. Potem pa se je zgodil Bush mlajši. Eva verjame v pravo, še posebej mednarodno: "Edini svetovni policaj so lahko Združini narodi, če ne, nimamo nobene reference, lahko vsak počne, kar se mu zazdi. Očitno v svetu še vedno velja prepričanje, da lahko z nasilnimi sredstvi in vsemi temi orožji prinesemo mir. To se mi zdi res popolnoma absurdno."

Leta 2003 je odšla v Irak in sodelovala v Živem ščitu, vendar so jo izgnali. Nedavno ji je pisal Turk, s katerim so se skupaj peljali, in se ji opravičil, da so ga Iračani zasliševali in pritiskali nanj, če pozna kakšne vohune.

"Rekel je, da jaz delam za CIA-o. Verjetno je bil to razlog, zakaj so me izgnali. Bilo je še kar dramatično. Prišli so s puškami, nas strpali v avte in odpeljali v Jordanijo. To je bilo tri dni pred bombandiranjem. Tako, da so mi naredili uslugo, na ta način sem se rešila."

Eva Marn je bila tudi predsednica platforme Sloga in direktorica IRD Slovenija. Spoznala je, da velikra razvojna industrija, sploh pa ameriška, deluje na neki drugi logiki. "Ne na osnovi altruizma, da bi hoteli boljši svet, ampak dobička.« Ogromno sredstev, ki naj bi šla za razvoj, gredo za njihovo lastno varnost, ali pa za po njihovih merilih približno ležerno življenje. Veliko zapravijo za administrativne stroške. "Za enako vsebino, ki jo neka slovenska nevladna organizacija naredi za 100.000 evrov, velika industrija uporabi pet ali vsaj tri krat toliko."

V zadnjem času se ukvarja z raziskovanjem dostopa do naravnih virov, konkretno s kopanjem zlata v Burkina Fasu, ki je v zadnjih 15 letih postal eden večjih izvoznikov zlata. "To, kar država dejansko od tega dobi, je veliko manj od vrednosti tega bogastva."

Pred dnevi se je vrnila iz Sierre Leone, z diamanti in zlatom bogate državi, kjer je bila opazovalka Evropske komisije na volitvah. "'Gengi' so bili ponovno v igri, ponovno so ustrahovali in napadali ljudi, nekaj je bilo tudi smrtnih žrtev. Napadov, ustrahovanj, pretepov, groženj je bilo res ogromno. In to imajo na vesti politični kandidati." V nasprotju z etnično je v družbi visoka verska tolerantna. "Hodijo eden k drugemu v mošejo, cerkev, ob obredih molijo vsak v svoji veri, ali pa celo en sam opravi oboje. To je vrednota, ki si je ne smejo pustiti zapraviti, nekaj takega smo imeli v Bosni." V tej zahodnoafriški državi je še vedno zelo razširjena boleča tradicija pohabljanja žensk: "Zelo veliko je obrezovanja ženskih genitalij."

Eve Marn se zelo dotika begunsko vprašanje. Spoznala je tudi družino, ki je že tri leta in pol v Istanbulu, otroci pa že šest let ne hodijo v šolo. "Ne moreš pomagati vsem, z njimi smo si bili blizu in sem jim hotela pomagati. V društvu Humanitas smo predlagali, dabi jih prek sistema preseljevanja pripeljali v Slovenijo. Mi bi skrbeli za njihovo integracijo." Po dveh letih se še vedno ni nič premaknilo.

"Popolnoma so obupani. Otroci delajo v tovarnah, ne morejo iti v šolo, nimajo za osnovne potrebščine. Res ne vem, zakaj ti birokratski mlini meljejo tako zelo dolgo."

Poudarja, da svet ni črno-bel. "Tudi med mirovniki in na sodišču za človekove pravice sem srečala ljudi vseh barv, egov, agend. Vsi imajo neke svoje zgodbe. Seveda so med temi, ki prihajajo, številni tolerantni, razgledani, izobraženi, delavni, so pa tudi kakšni, ki so bolj manipulanti, ali pa imajo mogoče tudi kaj drugega v sebi. O tem moramo govoriti, ne moremo samo idealizirati in govoriti, da prihajajo samo najbolj čudoviti ljudje, ali pa da prihajajo sami slabi, ki bodo ne vem kaj vse počeli. Prihajajo, ker imajo tam nek problem, s tem problemom se moramo ukvarjati in o vsem tem odkrito govoriti."

Izpostavlja pomen medkulturnega zavedanja, izobraževanja, kritičnega razmišljanja in komunikacije med ljudmi. "Moramo se umirjati in sprejemati, kar nam življenje prinese. Ne hudo misliti, ne misliti slabo, da nam nekdo nekaj hoče."

Zadnja leta ima Eva Marn svojo bazo v odprti skupnosti v Sončnem logu na Krasu, ki naj bi bil avtonomen prostor za druženje, delo in odklop. "Priznam, da pred petimi leti ne bi vedela, kako se posadi solato ali krompir, zdaj pa to počnemo. Pravi projekt je v resnici medsebojno komuniciranje, druženje z ljudmi, pogovarjanje in skupno ustvarjanje."


27.05.2018

Dušica Kunaver

Dušica Kunaver, zbirateljica slovenskega ljudskega izročila, publicistka, upokojena profesorica angleščine in ruščine


20.05.2018

Matjaž Gruden

Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Pravi, da bi svoje delo lahko omejil na službo v Svetu Evrope, ki ga zdaj pretresa korupcijski škandal, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi. Meni, da je pri reševanju migrantske krize odpovedala evropska solidarnost, saj se namesto iskanja rešitev raje obračamo k instrumentalizaciji te stiske za politične cilje. O kredibilnosti Sveta Evrope v današnjem času, problemih s populizmom, migrantski krizi in predvolilni retoriki se je z njim pogovarjal Gašper Andrinek.


13.05.2018

Ivo Svetina

Sodobnik študentskih majskih nemirov leta 68, Ivo Svetina, je tokratni Nedeljski gost. Njegov gostitelj Damjan Zorc je ves čas slutil, da zna biti namrgodeni gospod, ki zre v nas z uradnih fotografij, med pogovorom poln domislic in smeha. Slovenski pesnik, dramatik,esejist, režiser, dramaturg, predsednik Društva slovenskih pisateljev (že drugi mandat), kritik, upornik , stari hipi…. med naštevanjem epitet, ki sodijo k imenu Ivo Svetina, bomo že uvodoma izvrtali njegovo najljubšo.


06.05.2018

dr. Kaja Širok

20. stoletje je čudovito satovje različnih dogodkov in spominov, muzej, ki ga vodi, pa te zgodbe ohranja, je prostor druženja in topel dom za dediščino novejše zgodovine. Dr. Kaja Širok, zgodovinarka, raziskovalka zgodovine obmejnega prostora, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, prevajalka, docentka za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici … v pogovoru s Tatjano Pirc o življenju ob slovensko-italijanski meji, spominu, pozabi, dominantni historični naraciji, dopuščanju različnih interpretacij preteklosti, pričevalcih, vojni in miru, tanku in fičku … (Foto: T. Skale)


29.04.2018

Ksenija Špiler Božič

Ksenija Špiler Božič je kreatorka voditeljstva. Njena najbolj prepoznavna zgodba je Steklarna Hrastnik, kjer sta skupaj z možem, menedžerjem Andrejem Božičem podjetje, v katerega nihče ni več verjel, uspela preoblikovati v družbo z vizijo in prepoznavno skrbjo za delavce. Tisti, ki delajo v proizvodnji, so njej najbolj ljubi, in kot poudarja, ti ljudje poznajo neverjetne življenjske modrosti in imajo lastnosti, ki jih težko prepoznaš pri menedžmentu in mladih, so potrpežljivi in vztrajni. Posveča se voditeljskemu dialogu, v podjetjih išče sinergije med mladimi in starejšimi, izpostavlja pa, da je spoštovanje človeka tista formula, ki deluje.


15.04.2018

Andrés Valdés (1936–2023)

Njegovo ime je že pol stoletja slovenska sopomenka za tiho umetnost obrazne in telesne mimike ter izraznosti gibov in kretenj. Bi Slovenci pantomimo sploh poznali, če se 25. aprila 1964 mladi Kubanec ne bi za dan, dva, oglasil pri pariških znankah Alji Tkačev in Lenči Ferenčak v Ljubljani ? Leta 2018 je še vedno tu! Zimzelen, 15 let po upokojitvi! 


08.04.2018

Simona Škrabec

Prevajalka in literarna kritičarka Simona Škrabec že od leta 1992 živi v Barceloni. V katalonščino je prevedla številne slovenske avtorje, tudi Borisa Pahorja, ki pa ga Katalonci zaradi neposrednosti težko sprejemajo. Ne prenesejo, da jih pisatelj pripelje na rob joka. Občuduje strpnost in odprtost katalonske družbe, tudi do priseljencev. Občasno jo zmotita sredozemska netočnost in turisti, ki si želijo živeti kot domačini. Katalonci si nepreklicno želijo živeti v drugačni družbi in drugače upravljati z državo. Pot nazaj ni mogoča. Apatičnosti ni in je ne bo, ker so Katalonci tudi trmasti, podobno kot Slovenci. O primerjavi Katalonije in Slovenije, boju za osamosvojitev kot o nogometnem derbiju Barcelona-Real in zakaj je še vedno vesela, ko jo na oknih domače hiše v Ribnici pričakajo rože. Avtor: Luka Hvalc


01.04.2018

V kemijskem vesolju nas čaka še ogromno avantur

Prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, pravi, da neskončni prostor kemije ponuja veliko izzivov in avantur. Z njim se je po kemijskem vesolju sprehajala Tatjana Pirc.


18.03.2018

Marko Tomaš

Njegovo poezijo so do zdaj prevedli še v italijanski, poljski, nemški in angleški jezik.


11.03.2018

Ajša

Ajša ni njeno pravo ime, ampak izmišljeno. Da se ne bo predstavila s pravim imenom, se je odločila predvsem zaradi svoje družine in bližnjih. Kot deklica je rada nastopala in bila opažena. Želela je postati balerina in naredila bi vse, da bi ji to uspelo. Vse dokler se ni – prav zaradi plesa – srečala z drogo, ki jo je namesto k sanjam odpeljala drugam. Zaradi tatvin pod vplivom droge je bila prvič v zaporu v poznih dvajsetih letih, potem se je samo še stopnjevalo. Zaporov in priporov je bilo več, zadnja zaporna kazen v zavodu za prestajanje kazni zapora na Igu pa je bila zanjo prelomna. Imela je voljo in trmo, predvsem pa je vedela, kaj si želi: po več kot 20-ih letih živeti brez droge in metadona. Začela je delati in hoditi v šolo, med sojetnicami je veljala za piflarko. Čeprav sama pravi, da ji je zapor rešil in spremenil življenje, pa je do sistema kritična. Pravi, da je ženski zapor država v državi. Če nimaš zunanje podpore, je s tabo konec. Rada bi, da se nekatere stvari popravijo. Ljudje, ki so jo poznali kot odvisnico, še vedno gledajo nanjo kot na »džankico«. Čeprav se ji je uspelo izviti iz primeža drog in metadona, se mora pred ljudmi dokazovati vsak dan, tudi pred svojimi bližnjimi. Zdaj gre naprej. Težko je, ampak delati zna in rada pomaga. Osrečuje jo, da pomaga drugim, tudi kot prostovoljka pri učenju romskih otrok. Ajšina zgodba, ki je dokaz, da ljudi ne smemo soditi po tem, kar so bili, ampak po tem, kar so, in da se da s trdno voljo doseči marsikaj, je objavljena tudi v knjigi Začasno bivališče Na grad 25, Ig.


04.03.2018

Dr. Darja Zaviršek

Darja Zaviršek je v 30 letih svojega sociološkega dela je odprla in razvila številna področja socialnega dela, ki jih pred tem pri nas ni bilo. Med drugim je spreminjala pogled na delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju, ljudmi z ovirami, Romi, analizirala institucionalno varstvo, raziskovala nasilje nad ženskami. Veliko potuje, strokovno je dejavna tudi v mednarodnem prostoru, je ustanoviteljica vzhodnoevropske mreže šol za socialno delo in vodi odbor za ženska vprašanja pri svetovni zvezi. Ravno te dni je končala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje, je pa tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi, ki spodbuja ženske, da o spolnem nadlegovanju in nasilju glasno spregovorijo tudi pri nas.


25.02.2018

Jakov Fak

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


18.02.2018

Dr. Marta Verginella

Zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella je končala študij zgodovine v Trstu in že takrat in tam jo je bolj kot politična zgodovina pritegnilo delovanje na robu med zgodovinopisjem in antropologijo, preučevanje zgodovine družine in zgodovine mentalitete. Pozneje se je vsaj dotaknila tudi političnih dinamik v zgodovini, a s svojim lastnim metodološkim biografskim in mikrozgodovinskim pristopom. Za doktorat na ljubljanski Filozofski fakulteti je preučila več kot 1000 oporok in izdala delo Ekonomija odrešenja in preživetja. Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Na oddelku za zgodovino v Ljubljani je leta 2006 postala prva redna profesorica, predava občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine. Kot gostujoča profesorica je predavala v Neaplju, Sasariju, Trstu, na Dunaju, v Zagrebu, Alessandriji, Hamburgu, v Valenciiji in drugod. Je avtorica in soavtorica več 10 znanstvenih monografij; njeno delo Meja drugih je bilo leta 2008 med najbolj branimi zgodovinskimi eseji v Italiji. Živi v Trstu. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Štefe.


11.02.2018

Goran Bregović

Goran Bregović je tako rekoč balkanski Mick Jagger. Zvezdnik, ki mu v 50 letih kariere niso pobrali moči in načeli karizme niti rock`n`roll niti droge niti alkohol. Niti življenje. Preživel je jadranje čez Atlantik, vzpon s slovenskimi alpinisti med sedemtisočake, nevaren padec z višnje. Elipse življenja, pravi, so ga pripeljale do morda najbolj ustvarjalnega obdobja. V novem albumu Tri pisma iz Sarajeva glasbeno združuje (konfliktni) svet muslimanov, kristjanov in židov. Kraljuje na ameriških lestvicah v kategoriji world music. S ponovno obujenimi Bijelo Dugme kmalu prihaja v Ljubljano. Pred eno izmed skupaj njegovih enajstih hiš, v elitnem predelu Beograda, je parkiran športni mercedez, ki bi ga za krog po Dedinju Bregović iz svojega voznega parka raje posodil kot trabanta. Po zgledno urejeni trati se je do njegove vile pred leti sprehodil sam Eric Clapton, eden izmed Bregovićevih vzornikov in zdaj znanec, s katerim si voščita za božič. Sodeloval je z Iggyjem Popom, navdušil francosko elito in celo Vatikan. Od kralja striptiz barov in frontmena največjega jugoslovanskega benda vseh časov, se je prelevil v svetovno cenjenega skladatelja, ki piše za film, opero, zbore. Bregović je romsko glasbo izstrelil v svet. Vseskozi je na turneji, letno odigra od 120 do 150 koncertov. Pogovarjamo se v zastekljenem ateljeju njegove okusno urejene vile, v kuhinji uradujejo menedžerji in asistenti, v posebnem prostoru vadi njegov Orkester za poroke in pogrebe. Med prepoznavnim zvokom trubačev in močnih vokalov v ozadju, Bregović zelo prepričljivo daje občutek nenaveličanosti. Zdi se, da odgovarja iskreno, čeprav je jasno, da je prekaljeni profesionalec in tudi spreten poslovnež. Kot boem, bi bil na pragu sedemdesetih zagotovo težko tako vitalen. Z Goranom Bregovićem o ustvarjalnosti, čarobnosti glasbe, filmskem odnosu z Emirjem Kusturico, umetniški čarobnosti Tomaža Pandurja, o filozofskih in političnih idejah, razpadu Jugoslavije, Trumpu kot sramni uši iz resničnostnega šova, luksuzu … Tudi o tem, zakaj si najraje privošči golaž iz znamenite rdeče konzerve in kako je želel s Slavkom Avsenikom posneti odo klobasicam. Intervju: Luka Hvalc Prevode bral: Matej Rus Foto: Matej Pušnik


04.02.2018

Stanka Golob

Že če bi upoštevali besede prvega vodje našega najstarejšega antikvariata, da je pravi antikvar star 60 let, nosi očala in ljubi knjige, potem Stanka Golob to zagotovo je. Vendar je še veliko več. Toliko znanja o knjigah, kot jih ima po 37 letih dela v Trubarjevem antikvariatu na Mestnem trgu v Ljubljani, nima prav veliko ljudi. V začetku 80. let je postala edina ženska vodja antikvariata v takratni Jugoslaviji in skozi njene roke so šla številna dragocena dela, domača in tuja. Med njimi tudi knjiga o luninih menah Andreja Perlacha, njenega rojaka iz Slovenskih goric, ki smo jo po njeni zaslugi dobili nazaj iz Združenih držav Amerike. Knjige so njena ne le profesija, kot pravi sama, ampak obsesija. Ima srečo, da je delala in še vedno dela to, kar jo veseli in v čemer uživa – kar ni dano vsakomur. Čeprav je že nekaj let upokojena, je še vedno del ekipe Trubarjevega antikvariata. Prav zaradi svojega dela je Stanka Golob prejela številne nagrade in priznanja, lani tudi Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo.


28.01.2018

Janez Mejač

Na oder ljubljanske opere stopi pri šestnajstih, zgradi bogat umetniški opus, odpleše številne nepozabne solistične vloge, ustvarja koreografije, režira, predava. Obogati slovensko baletno umetnost in ji ostaja predan tudi po upokojitvi. Mojster baleta, vrhunski umetnik, letošnji Prešernov nagrajenec, Janez Mejač.


21.01.2018

Wolf Biermann

Nemški šolarji se o Wolfu Biermannu učijo pri dveh predmetih. Pri nemškem jeziku in literaturi kot o pomembnem vzhodnonemškem pesniku in intelektualcu, pri zgodovini pa o človeku, ki je bil povod za padec Berlinskega zidu. V zgodovinskih knjigah namreč prav odvzem državljanstva Birmannu in prepoved njegovega vstopa v Nemško demokratično republiko velja za začetek konca Vzhodne Nemčije in posledično padec zidu. Nekdanji komunist, rojen judovskemu očetu, ki je med vojno umrl v Auschwitzu, je med obema nemškima državama po vojni izbral boljšo, vzhodno.


14.01.2018

Miran Andrejek

Miran Andrejek je mojster več zlasti z avtomobili povezanih dejavnosti. Naziva podjetnik leta 2017, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, pa ni prejel zaradi mojstrskih spričeval, ampak zaradi dosežkov in odlik, ki jih skupaj z družino in sodelavci ustvarja v svojem avtocentru. Kot številni Prekmurci je tudi sam več let odhajal na delo v sosednjo Avstrijo, ko pa je nad vrata delavnice v vasi s približno 200 prebivalci obesil napis “avtocenter”, so se mu posmehovali. Danes, ko k njemu vozijo avtomobile tudi po 100 in več kilometrov daleč, se mu nihče več ne smeje, zgodbo o uspehu pa namerava razširiti tudi čez mejo.


07.01.2018

Veselin Vujović - izvirni pogovor

V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat. *Posnetek pogovora v izvirniku, brez prevoda.


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov