Filozofinja dr. Nadežda Čačinovič o sodobni banalnosti zla, begunski tragediji, narcisizmih majhnih razlik med Slovenijo in Hrvaško in o tem, zakaj je vredno ostati optimist

Tako kot se je stripovski junak Stric Skopušnik kopal v zlatnikih, se Nadežda Čačinovič v knjigah. V stanovanju jih ima več kot 13 tisoč, vsak teden v zbirko dodaja nove naslove. Profesorica Čačinovič se je pred kratkim upokojila, 40 let je na Filozofski fakulteti v Zagrebu predavala estetiko in filozofijo kulture: “Konec osemdesetih je v Zagrebu vladalo pravo navdušenje nad Slovenijo, nekateri so celo dali denar v Ljubljansko banko, kar ni bila ravno najboljša ideja. Kasneje je pretehtal narcisizem majhnih razlik. Konflikt med Hrvaško in Slovenijo je težko jemati resno, ker je skoncentriran na dejavnost političnega aparata. Rešili bi ga lahko simbolično.”

“Opravičevali so se mi, ker so zaradi mojega imena in priimka mislili, da sem Srbkinja. Prvo načelo etike je, da če vas nekdo hoče obsoditi, ker ste Židinja ali Srbkinja, ne boste rekli, da niste.”

Rodila se je v Budimpešti, v slovenski diplomatski družini neposredno po 2. svetovni vojni: "Na Madžarskem je bil moj oče na misiji. Ime sem dobila še preden se je Tito razšel s Stalinom. Nadežda je bila tudi Leninova žena.” 

Nadežda Čačinovič je živela v Argentini, Švici, Nemčiji, Beogradu, Ljubljani, krajši čas tudi v rodnem Prekmurju. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je ustalila v Zagrebu. Velja za eno izmed vodilnih feministk in aktivistk v regiji, predsedovala je hrvaškemu združenju PEN, se osebno srečala z Georgom Sorosem.

“Institucije vodijo zlo, sistem omogoča nasilje. Če je v gledališču že prvem dejanju revolver, ga bo zelo verjetno nekdo tudi uporabil”

Z Nadeždo Čačinovič o uporništvu, človekovih pravicah, begunski tragediji, narcisizmih majhnih razlik med Slovenijo in Hrvaško. Zakaj je vredno ostati optimist in zakaj je naša glavna pravica, da se počutimo dobro. Tudi o prekmurski duši in povezanosti s sestrama, s katerima redno organizirajo družinska srečanja z obveznim kuhanjem.

“Imamo pravico, da se dobro počutimo. Ne prodajajmo se. Živimo sami s sabo.”