Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jasenko Selimović, švedski poslanec v Evropskem parlamentu, režiser, radijski in televizijski voditelj, ima šest diplom, izogiba pa se kolektivnim identitetam
"Jaz sem Bošnjak na Švedskem in Šved v Bosni," piše na spletni strani švedskega poslanca v Evropskem parlamentu, rojenega Sarajevčana Jasenka Selimovića. Lahko jo beremo v dveh jezikih, švedskem in bošnjaškem. Je tudi umetnik v politiki in politik v umetnosti. Režiser, radijski in televizijski voditelj, nekdanji drugi človek švedskega ministrstva za delo, danes poslanec v Evropskem parlamentu.
"Tujci v državah na vzhodu in jugu težko dosežejo pomembnejše položaje – na Švedskem pa je to drugače, nič čudnega. Na Švedskem je bila že pred menoj Bošnjakinja v Evropskem parlamentu, bila je predstavnica konzervativcev."
Ima šest diplom: iz režije na akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu, na Švedskem je diplomiral iz zgodovine filozofije, politologije in mednarodne politične ekonomije ter zaključil magistrski študij iz sociologije in poslovnega upravljanja.
"V 80-ih so se rušile duhovne ovire, odprli so se mejni prehodi in prevevali so nas občutki popolne svobode. Kaj se je zgodilo, da nismo znali izkoristiti tega potenciala, ne vem. Vem samo, da so bile odprte vse poti, mi pa smo se začeli vrteti v krogu."
Rojen je bil konec 60-ih, zrastel je v socialistični Jugoslaviji, preživel Miloševičev nacionalizem in obleganje rojstnega mesta ter izkusil bedo begunstva. Na Švedskem mu je uspelo: proslavil se je z več kot 40-imi režijami na številnih odrih, bil je direktor in umetniški vodja številnih gledališč, vodil je radijske in televizijske oddaje, prejel številne gledališke nagrade, razglasili so ga za meščana leta mesta Göteborg, pedagoga leta in tudi Evropejca leta na Švedskem.
"Treba je pomagati ljudem, ki se zaradi globalizacije počutijo ogrožene. Zato je vedno več populistov tako na levi kot na desni. Tako je, ker je nam, ki se postavljamo nekam na sredino in se imamo za intelektualno elito, spodletelo."
"Cena delovanja v politiki je visoka, to je grd svet, poln spletk in ljudi, ki počnejo marsikaj. To ni svet, v katerem bi človek preživel vse življenje. Ampak če želiš kaj spremeniti, je to edina možnost." Vsakdo, ki prehodi tako življenjsko pot, kot jo je do 50. leta Jasenko Selimović, je, kot pravi sam, po politični opredelitvi težko kaj drugega kot liberalec, demokrat in Evropejec.
"Kdo sem? Evropejec. Nikoli se nisem bojeval z vprašanjem identitete, predalčkanja – morda zato, ker je v meni izrazita samo evropska identiteta. Čutim močno nejevoljo ob tem, da bi se moral na vsak način izraziti s kolektivno identiteto."
862 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Jasenko Selimović, švedski poslanec v Evropskem parlamentu, režiser, radijski in televizijski voditelj, ima šest diplom, izogiba pa se kolektivnim identitetam
"Jaz sem Bošnjak na Švedskem in Šved v Bosni," piše na spletni strani švedskega poslanca v Evropskem parlamentu, rojenega Sarajevčana Jasenka Selimovića. Lahko jo beremo v dveh jezikih, švedskem in bošnjaškem. Je tudi umetnik v politiki in politik v umetnosti. Režiser, radijski in televizijski voditelj, nekdanji drugi človek švedskega ministrstva za delo, danes poslanec v Evropskem parlamentu.
"Tujci v državah na vzhodu in jugu težko dosežejo pomembnejše položaje – na Švedskem pa je to drugače, nič čudnega. Na Švedskem je bila že pred menoj Bošnjakinja v Evropskem parlamentu, bila je predstavnica konzervativcev."
Ima šest diplom: iz režije na akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu, na Švedskem je diplomiral iz zgodovine filozofije, politologije in mednarodne politične ekonomije ter zaključil magistrski študij iz sociologije in poslovnega upravljanja.
"V 80-ih so se rušile duhovne ovire, odprli so se mejni prehodi in prevevali so nas občutki popolne svobode. Kaj se je zgodilo, da nismo znali izkoristiti tega potenciala, ne vem. Vem samo, da so bile odprte vse poti, mi pa smo se začeli vrteti v krogu."
Rojen je bil konec 60-ih, zrastel je v socialistični Jugoslaviji, preživel Miloševičev nacionalizem in obleganje rojstnega mesta ter izkusil bedo begunstva. Na Švedskem mu je uspelo: proslavil se je z več kot 40-imi režijami na številnih odrih, bil je direktor in umetniški vodja številnih gledališč, vodil je radijske in televizijske oddaje, prejel številne gledališke nagrade, razglasili so ga za meščana leta mesta Göteborg, pedagoga leta in tudi Evropejca leta na Švedskem.
"Treba je pomagati ljudem, ki se zaradi globalizacije počutijo ogrožene. Zato je vedno več populistov tako na levi kot na desni. Tako je, ker je nam, ki se postavljamo nekam na sredino in se imamo za intelektualno elito, spodletelo."
"Cena delovanja v politiki je visoka, to je grd svet, poln spletk in ljudi, ki počnejo marsikaj. To ni svet, v katerem bi človek preživel vse življenje. Ampak če želiš kaj spremeniti, je to edina možnost." Vsakdo, ki prehodi tako življenjsko pot, kot jo je do 50. leta Jasenko Selimović, je, kot pravi sam, po politični opredelitvi težko kaj drugega kot liberalec, demokrat in Evropejec.
"Kdo sem? Evropejec. Nikoli se nisem bojeval z vprašanjem identitete, predalčkanja – morda zato, ker je v meni izrazita samo evropska identiteta. Čutim močno nejevoljo ob tem, da bi se moral na vsak način izraziti s kolektivno identiteto."
Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Dr. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske II. Gimnazije svoje delo opravlja z dušo in srcem. Kritičen do pretirano zaščitniških staršev in šolske politike priznava, da do dijakov, ki dosegajo izjemne učne uspehe tudi v mednarodnem merilu, čuti prav posebno odgovornost. Tudi zato se na čelu ene najzahtevnejših srednjih šol pri nas trudi, da jim zagotavljajo kar najboljše možnosti za razvoj.
Pesnica, protestnica, poslanka, sodelavka Wikileaksa, zagovornica žvižgačev. Birgitta Jónsdóttir. Kot iz filma o revolucijah. Islandska aktivistka je imela pomembno vlogo pri razkritju odmevnega video posnetka o streljanju ameriških vojakov na civiliste v Iraku, zdaj razkriva podrobnosti skrivnega trgovinskega sporazuma TISA. Z Birgitto Jónsdóttir o prevzemanju odgovornosti za lastna življenja v novodobni demokraciji, svobodi interneta, pragmatičnem anarhizmu in o tem, zakaj Islandci niso zadovoljni s privatizacijo bank in telekomunikacijskih podjetij.
Bogdan Lipovšek – dolgoletni direktor Union hotelov, kritičen do razmer v Sloveniji, dovolj časa je bil v politiki, da mu zdaj podrobnosti nespodobnih političnih iger ne uidejo; manager na prepihu lastninskih interesov z zgodbo o prodaji hotelov v Ljubljani; poznavalec turizma, ki ne deli mnenja, da smo v turizmu uspešni.
Ima 206 centimetrov, mehko roko in očitno še mehkejše srce. Košarkar Boštjan Nachbar je poleti posodil glas otrokom iz Čada in na košarkarskem kampu na slovenski obali delil svoje znanje mladim košarkarjem. Aktiven tviteraš se je po lanskem evropskem prvenstvu poslovil od reprezentance, med svetovnim prvenstvom pa bo seveda v Španiji. Z Barcelono se bo pripravljal na novo sezono.
Čeprav bi mislili, da bomo najboljšega slovenskega potapljača na vdih našli nekje na Primorskem, ni tako. Sicer Maribor res ni blizu morja, je pa globoka modrina že od malih nog blizu Juretu Daiću, ki ga je za podvodni svet potapljanja in podvodnega ribolova najprej navdušil oče.
Sara Isaković, naša najboljša plavalka je pri rosnih 26. zaključila kariero. V pogovoru tudi o načrtih za prihodnost.
Klavdija Gomboc je prepričana, da je uresničevanje novih izzivov v slovenskem turizmu v povezovanju, skupnem nastopanju in večji prepoznavnosti krajev. Prihod tujih lastnikov je ne skrbi. Žalosti pa jo med drugim mačehovski odnos do slovenskega žičničarstva in to, da nimamo ministrstva za turizem. Kranjskogorka Klavdija Gomboc je vse svoje poklicno življenje povezana s turizmom. Kot predsednica turističnega društva pa skupaj z drugimi entuziasti v Zgornjesavski dolini oživlja projekte, s katerimi bi dopolnili turistično ponudbo kraja in privabili nove goste.
Nedeljski gost je bil gospod na drsalkah – po starosti še ni blizu 30ih, v osmih letih pa si je onstran luže pridobil ogromno simpatij navijačev in spoštovanja tekmecev.
Urban je izjemno simpatičen 18. letni gimnazijec, ki največ svojega časa posveča igranju klavirja, na drugem mestu je šola pravi, nato si sledijo matematika, logika, šah in judo. Pri treh letih se prvič vsede za klavir, pri štirih pa že sam prebere Piko Nogavičko. Urban se intenzivno posveča igranju Bacha, Chopina, Lizsta in Prokofjeva, kot mlad pianist se udeležuje mednarodnih tekmovanj, prejema prestižne nagrade in pohvale. Zmagoval pa je tudi na tekmovanjih iz matematike, logike in šaha.Na mednarodnem tekmovanju v Kölnu, za Evrovizijskega mladega glasbenika 2014, je zasedel drugo mesto,razmišlja pa tudi že o udeležbi na najtežjem in najprestižnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju na svetu, leta 2020, v Varšavi. V okviru cikla ‘Mladi talenti Imaga Slovenije’, se je Urban Stanič s samostojnim recitalom predstavil, v nabito polni veliki dvorani Slovenske filharmonije. Njegov največji debu pred slovenskim občinstvom, pa bo prav gotovo koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 1. januarja 2015.
Eden vidnejših sindikalistov nove generacije, ki so ga nekateri že videli na mestu novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda pred kratkim je presenetil z odločitvijo, da zapušča sindikate. Pogovor o njegovi odmevni odločitvi, deloholizmu, izzivih in tudi hibah sindikalizma, pa tudi o nogometu in sindikalnih veselicah.
Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …
Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec
Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.
Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Neveljaven email naslov