Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk
Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.
"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."
S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.
"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."
Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.
"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."
V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."
Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.
871 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kako opuščenim delom mesta vrniti življenje? Dr. Teresa Cordova je prepričana, da morajo pravo pot pokazati prebivalci sosesk
Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta. Vsa njena življenjska pot je močno povezana z mesti, soseskami in iskanjem poti do boljših življenjskih okolij. V svoji štiri desetletja dolgi karieri se namreč ni zadrževala le v akademskih vodah, sodelovala je v številnih uradih, posvetovalnih telesih in inštitutih, ki so se ukvarjali s preurejanjem urbanih okolij in lajšanjem življenja v njih. Vedno zagovarja stik z ljudmi – za smernice vedno želi vprašati prebivalce.
"Ljudje dobijo občutek, da sodelujejo pri nečem, kar je pomembnejše od njihovih osebnih interesov. Pri delu s soseskami jim vedno želimo dati orodje, s katerim dobijo občutek moči pri oblikovanju svojih skupnosti."
S svojimi projekti torej vključujejo skupnosti v načrtovanje, z zelo natančno domišljenim postopkom skušajo najti najboljše rešitve za njihove soseske, kar pa se je izkazalo tudi za včasih zelo zahtevno izkušnjo.
"Ljudje morajo črpati iz svojih želja in potreb po povezanosti z drugimi. Če gradimo na tem, se je lažje izogniti nekaterim konfliktom – to so lahko osebnostna nestrinjanja, boj za moč ali morda spopad idej. Ko ljudje začnejo razmišljati, kako se lahko njihovi interesi vključijo v širšo sliko, jim celoten projekt postane pomemben."
Rojena je bila v Združenih državah, a ker njeni predniki izhajajo iz severne Mehike, je bila del družbene skupine, ki je bila sredi 20. stoletja odrinjena na rob ameriške družbe. Ko so civilnodružbena gibanja, ki so se zavzemala za pravice temnopoltih, začela dobivati zagon, so se začeli organizirati in zahtevati svoje pravice tudi Američani s poreklom iz Latinske Amerike. Nastalo je tako imenovano gibanje Chicano.
"Diskriminirani smo bili v šolah, službah, pri iskanju stanovanj, pri dostopu do izobrazbe. Chicano gibanje se je zato borilo za dostop do teh pravic. S tem smo dobili nove priložnosti. Zato sem tako predana svojemu delu, ker imam občutek, da moja izobrazba ni le moja, ker je nekdo trdo delal, da mi je odprl pot do nje. Čutim, da imam dolg do skupnosti, moja izobrazba mora biti na voljo za višje cilje."
V Sloveniji jo je navdušilo kar nekaj stvari, ki se ji zdijo primerne za uresničitev tudi v ameriških mestih, a najbolj je poudarjala hrano: "Kako boste zaščitili svojo prehransko verigo? Zdaj imate v Sloveniji odlično preskrbo s hrano. V prihodnosti bo to postala ena najpomembnejših tem na svetu, zato verjamem, da je zelo pomembno, da vsi skupaj razmišljate o svoji preskrbi s hrano."
Dr. Cordova je bila naša gostja tudi v seriji Mesta prihodnosti.
Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …
Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec
Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.
Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.
Neveljaven email naslov