Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, o prostovoljstvu, solidarnosti, smejanju formalističnim nesmislom in o tem, da je treba znati gledati z drugimi očmi

Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, zase pravi, da slabe stvari hitro pozabi. Skuša biti konstruktivna in je usmerjena k rezultatom, kljub temu pa brez dlake na jeziku vedno pove, kaj ni v redu. Pravi, da je obdana z ljudmi, ki ji dajejo razlog za optimizem. "Če delaš v taki organizaciji kot jaz, si obkrožen z zelo pozitivnimi ljudmi, ki so pripravljeni nekaj vložiti v to, da bi bilo njim in drugim bolje. O takih ljudeh premalokrat slišimo."

Iz izkušenj je ugotovila, da se pri razvojni pomoči revnim državam se postavljamo v superiorno vlogo, a naše rešitve še zdaleč niso vedno dobre. "Treba je pogledati stvari z različnih zornih kotov."

"Odnos oblasti do nevladnih organizacij se spreminja, a zelo počasi. Partnerstvo države in NVO bi bilo nujno, saj imamo aktivisti veliko izkušenj in znanja s terena, a do tega še nismo prišli."

Pri svojem delu se pogosto srečuje z birokratskimi ovirami, navaja primere, pri katerih so morali porabiti ogromno časa in dela zaradi nekaj evrskih centov. "Formalističnim nesmislom se velikokrat smejim, mislim, da je to edini način, da opraviš z občutkom nemoči." Pravi, da bi se morali vsi zavedati, da vedno obstaja rešitev.

"Sem velika zagovornica univerzalnega temeljnega dohodka, bogastvo bi morali pravičneje porazdeliti med ljudmi. Zdi se mi neverjetno, da so v bogati državi, kot je Slovenija, med nami ljudje, ki se že rodijo v revščino."