Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedeljski gost mag. Dejan Turk je predsednik uprave dveh telekomunikacijskih podjetij, srbskega Vip Mobila in slovenskega A1. Oktobra je postal menedžer leta v Srbiji, edini tujec doslej
Mag. Dejan Turk je predsednik uprave dveh telekomunikacijskih podjetij, srbskega Vip Mobila in slovenskega A1. Oktobra je postal menedžer leta v Srbiji, edini tujec doslej. V podjetja prinaša drugačen način vodenja. Ob prevzemu Vip Mobila si je najprej nataknil slušalke in se pridružil zaposlenim v klicnem centru.
"Vodenje z zgledom je tisto, kar skušam početi vse življenje. Želim biti zgled svojim otrokom in tako tudi počnem v podjetju. Ja, tudi kakovost omrežja sem preizkušal. Ne preverjam procesov, vsekakor pa želim poznati točke, pri katerih podjetje navezuje stik s strankami, to pa so pri nas klicni centri in trgovine. Sodelavci cenijo, če zna vodilni zavihati rokave in to je duh, ki mi ga je dala prva zaposlitev, v McDonaldsu, kjer sem po koncu študija z diplomo ekonomije v žepu stregel pite in pripravljal hamburgerje."
Pred petimi leti se je z družino preselil v Beograd in prepričan je, da je to dobra izbira, prednost je, ker pozna njihovo kulturo in jih razume. Tudi priznanja menedžer leta v Srbiji je bil vesel, saj je to potrditev, da dobro dela v njihovem okolju in da se je vključil v njihovo družbo. Razlike s slovenskim poslovnim prostorom so velike, navaja en primer.
"Ko sem šel na obisk k ministru v Srbiji, je veliko vedel o podjetju, naložbi, celo o meni. Povedal mi je, kako pomembno je za Srbijo naše podjetje in da so njegova vrata vedno odprta za nas. To se mi v Sloveniji ni zgodilo nikoli. Včasih so pogovori na ministrstvih plitki, z nami se pogovarjajo uradniki, ministri si ne vzamejo časa. Mi smo veliki vlagatelji tako v Sloveniji kot v Srbiji in občutek je drugačen, če veš, da si v državi dobrodošel."
V Sloveniji se ne smemo bati tujega kapitala. Treba bo vlagati v razvoj, v nov način vodenja, saj, kot pravi mag. Dejan Turk:
"Postati bomo morali "kul" država, "kul" destinacija, s "kul" podjetji, kajti drugače bodo vsi ti mladi talenti odšli. Trdo si je treba prizadevati za to, da jih obdržimo, dati jim moramo razlog, da ostanejo. To danes ni več plača, ampak okolje, v katerem delajo."
In kakšen je njegov odnos do razvoja, kako hitro dovoliti otrokom v digitalni svet?
"Poskrbeti bomo morali, da bomo vzpostavili ravnotežje med življenjem, ki smo ga imeli, in digitalnim svetom. Moje sporočilo je tudi, da ni dobro otroku dati telefona pred njegovim desetim letom. Čeprav je to sicer slabo za posel, v katerem sem, je pa dobro za naše otroke."
861 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljski gost mag. Dejan Turk je predsednik uprave dveh telekomunikacijskih podjetij, srbskega Vip Mobila in slovenskega A1. Oktobra je postal menedžer leta v Srbiji, edini tujec doslej
Mag. Dejan Turk je predsednik uprave dveh telekomunikacijskih podjetij, srbskega Vip Mobila in slovenskega A1. Oktobra je postal menedžer leta v Srbiji, edini tujec doslej. V podjetja prinaša drugačen način vodenja. Ob prevzemu Vip Mobila si je najprej nataknil slušalke in se pridružil zaposlenim v klicnem centru.
"Vodenje z zgledom je tisto, kar skušam početi vse življenje. Želim biti zgled svojim otrokom in tako tudi počnem v podjetju. Ja, tudi kakovost omrežja sem preizkušal. Ne preverjam procesov, vsekakor pa želim poznati točke, pri katerih podjetje navezuje stik s strankami, to pa so pri nas klicni centri in trgovine. Sodelavci cenijo, če zna vodilni zavihati rokave in to je duh, ki mi ga je dala prva zaposlitev, v McDonaldsu, kjer sem po koncu študija z diplomo ekonomije v žepu stregel pite in pripravljal hamburgerje."
Pred petimi leti se je z družino preselil v Beograd in prepričan je, da je to dobra izbira, prednost je, ker pozna njihovo kulturo in jih razume. Tudi priznanja menedžer leta v Srbiji je bil vesel, saj je to potrditev, da dobro dela v njihovem okolju in da se je vključil v njihovo družbo. Razlike s slovenskim poslovnim prostorom so velike, navaja en primer.
"Ko sem šel na obisk k ministru v Srbiji, je veliko vedel o podjetju, naložbi, celo o meni. Povedal mi je, kako pomembno je za Srbijo naše podjetje in da so njegova vrata vedno odprta za nas. To se mi v Sloveniji ni zgodilo nikoli. Včasih so pogovori na ministrstvih plitki, z nami se pogovarjajo uradniki, ministri si ne vzamejo časa. Mi smo veliki vlagatelji tako v Sloveniji kot v Srbiji in občutek je drugačen, če veš, da si v državi dobrodošel."
V Sloveniji se ne smemo bati tujega kapitala. Treba bo vlagati v razvoj, v nov način vodenja, saj, kot pravi mag. Dejan Turk:
"Postati bomo morali "kul" država, "kul" destinacija, s "kul" podjetji, kajti drugače bodo vsi ti mladi talenti odšli. Trdo si je treba prizadevati za to, da jih obdržimo, dati jim moramo razlog, da ostanejo. To danes ni več plača, ampak okolje, v katerem delajo."
In kakšen je njegov odnos do razvoja, kako hitro dovoliti otrokom v digitalni svet?
"Poskrbeti bomo morali, da bomo vzpostavili ravnotežje med življenjem, ki smo ga imeli, in digitalnim svetom. Moje sporočilo je tudi, da ni dobro otroku dati telefona pred njegovim desetim letom. Čeprav je to sicer slabo za posel, v katerem sem, je pa dobro za naše otroke."
Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.
Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.
Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.
Če bi se v preteklosti okoliščine obrnile drugače, bi Marta Kos Marko lahko celo sodelovala na OI v Riu de Jeneiru . Verjetno kot novinarka, čeprav je bila včasih tudi uspešna športnica. Po delu na TV Slovenija in dopisniški karieri v Nemčiji je v času dr. Janeza Drnovška vodila vladni urad za komuniciranje. O zvezdah v gospodarstvu v Sloveniji, vlogi veleposlaništva, o političnem dogajanju v Evropi in prizadevanjih za enakopravnost ljudi, pa tudi o treningih komuniciranja in položaju žensk v podjetjih in polki v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Nedeljski gost Vala 202 je bil Aleksander Čeferin. Predsednik slovenske nogometne zveze kandidira za predsednika evropske, javno pa ga je podprla več kot tretjina vseh nacionalnih zvez, kar ga dobre tri tedne pred volitvami postavlja v vlogo favorita. Kakšna je njegova vizija nogometa na stari celini, kako poteka lobiranje in kako namerava povrniti skrhano zaupanje v nogometne institucije?
Brazilska veleposlanica v Sloveniji Katia Gilaberte je iz Ria de Janeira. Zaradi službe je čudovito mesto in plaže že kmalu zamenjala s političnim središčem države in takrat še novo prestolnico Brazilijo. Peta največja država na svetu je v politični in gospodarski krizi. Avgusta bodo odločali o razrešitvi predsednice, še prej pa bo Rio gostil olimpijske igre. Kljub kritikam, ki jih ne manjka, so prepričani, da bodo zelo uspešne.
Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.
Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.
Nedeljska gostja je doc. dr. Darja Fišer z ljubljanske Filozofske fakultete. Je tudi pobudnica gibanja Zelemenjava in raziskovalka jezika.
Zakaj je pisanje zakonov podobno igranju šaha? Kakšen je slovenski uradnik in kakšen bi moral biti? Kaj stori, ko ugotovi, da njegovo pravno mnenje naročniku ne bo v korist? Zakaj je bolje, če je minister dober politik in slab strokovnjak? Kdo se danes odloča za študij prava? To je le peščica vprašanj, ki jih je Tatjana Pirc zastavila doktorju Gorazdu Trpinu, profesorju, pravniku . . .
Gorazd Lampič je astrofizik, a je črne luknje raje zamenjal z bolj uporabnim področjem. Po Ljubljani se vozi se z električnim skuterjem, sam pa že več kot 10 let razvija kolesni motor za električne avtomobile. Njegovi vzorniki so športniki in šahisti, a tudi sam postaja vzor vsem mladim, ki jih pritegnejo razvoj, inovacije in električna prihodnost avtomobilov.
Uspeh Slovenije se v veliki meri ocenjuje z uspešnostjo gospodarstva. O slovenskem poslovnem okolju in perspektivi države, odnosu do privatizacije in lastnikov iz tujine, o napovedanih davčnih spremembah, pa tudi o potovanjih v kraje, kamor ne seže mobilni signal – Vojmir Urlep.
Že v gimnaziji se je ukvarjal s temo, iz katere je pozneje doktoriral. Ob tem je pogosto žel priznanja in mednarodne štipendije, se zavihtel na redno profesorsko mesto, pozneje pristal na čelu enega od laboratorijev na Kemijskem inštitutu, od lanskega novembra pa inštitut tudi vodi. Vse to pri 47-ih letih. Kako je voditi ustanovo, od katere si veliko mlajši, zakaj je biti biolog dandanes tako razburljivo in zakaj se v življenju skoraj nikoli ne izgubi, bo povedal tokratni Nedeljski gost na Valu 202 dr. Gregor Anderluh.
Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, arhitekta, ki letos zastopata Slovenijo na Beneškem bienalu arhitekture, nedeljska gosta Nine Zagoričnik.
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu. Vrhunsko strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga, pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo. Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, navkljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države. Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, izobraževalni sistem … Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ljudje jo najbolj poznajo kot sarajevsko Ano Frank. Deklico, ki je pisala dnevnik med obleganjem Sarajeva in se kot begunka z družino ustalila na Irskem. Življenje in vojna v Sarajevu jo je za vedno zaznamovalo. Zdaj z ustvarjanjem dokumentarnih filmov daje glas tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Povedala je tudi zakaj je danes drugače biti begunec kot pred 20 leti.
Marko Prezelj je edini alpinist na svetu, ki je štirikrat prejel priznanje Zlati cepin in je Slovenec. Nedeljski gost je razložil, zakaj išče soplezalce po vsem svetu, kolikokrat je obrnil sredi stene, kako je zdržal v svetovnem vrhu do abrahama in o svojem pogledu na čisti alpinizem – nasprotuje namreč pretirani vlogi medijev in pokroviteljev v alpinizmu.
Naš gost bo prišel kot nalašč za prvomajska razmišljanja … pravnik, poznavalec organizacijskih, menedžerskih in družbenih ved, dr. Mato Gostiša, že leta vodi zasebni Študijski center za industrijsko demokracijo. Strinjanje večine ekonomistov o nujni prenovi kapitalizma, kakršnega poznamo, je dejavno nadgradil s svojim modelom ekonomske demokracije, nekakšno obliko kontributivnega kapitalizma, ki bi bil bolj skladen z najnovejšimi družbeno-gospodarskimi dognanji in duhom časa.
Neveljaven email naslov